ZDA so po izstopu iz iranskega jedrskega sporazuma lani postopoma obnavljale sankcije proti Iranu. Državni sekretar Mike Pompeo je jeseni dejal, da želijo s sankcijami prisiliti Iran, da se začne obnašati kot normalna država.
Med drugim so ZDA uvedle sankcije za države, ki bi uvažale nafto iz Irana. Začasno pa so za šest mesecev, do 1. maja 2019, izjemo dovolile osmim državam, in sicer Južni Koreji, Indiji, Kitajski, Turčiji, Japonski, Tajvanu ter Italiji in Grčiji. Te države naj bi postopoma zmanjševale njihove nabave in so se zavezale k zmanjšanju uvoza nafte.
Iz Bele hiše so danes sporočili, da bosta ameriški zaveznici pri sankcioniranju Irana - Savdska Arabija in Združeni arabski emirati - s povečano proizvodnjo nadomestili izpad iranske nafte, da ta ne bo negativno vlival na trge. Informacije o ukinitvi izjem so sicer že pred samo uradno objavo višale cene nafte, ki so danes pridobile okrog dva odstotka, analitiki pa pričakujejo nadaljnjo rast tudi v prihodnjih dneh.
Medtem ko so nekatere države že skoraj prenehale s kupovanjem iranske nafte, pa bi današnja odločitev lahko precej bolj prizadela Kitajsko in Turčijo, ter tako še poslabšala njune odnose z ZDA.
»Skupaj z našimi zavezniki smo odločeni, da bomo obdržali in še povečali pritisk na Iran, da bo prenehal z aktivnostmi, ki ogrožajo ZDA, naše partnerje in mir na Bližnjem vzhodu,« so še poudarili v Beli hiši.
Ameriški državni sekretar Pompeo je ob tem ocenil, da je Iran zaradi lani novembra uvedenih sankcij »izgubil že na milijarde dolarjev, s katerimi bi financiral teroristične organizacije, razvijal jedrsko orožje in financiral upornike v Jemnu«. Ameriško potezo je danes pozdravil tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu.
ZDA so lani odstopile iz leta 2015 podpisanega celovitega dogovora o iranskem jedrskem programu, ki so ga podpisale še Velika Britanija, Francija, Kitajska, Rusija in Nemčija, saj je Trump ocenil, da je ta nedelujoč. Ponovno je vzpostavil številne sankcije, da bi Iran prisilil, da omeji razvoj jedrskih in raketnih programov.
