Protestni shodi opozicije se v Venezueli nadaljujejo sočasno z vladnimi. Prvi so namenjeni temu, da bi predsednika Nicolasa Madura prisilili k odstopu, drugi pa njemu v podporo in proti ameriškemu imperializmu. Prav tako se nadaljujejo težave z izpadi elektrike in oskrbo z vodo. Ameriška vlada pa si prizadeva onemogočiti izvoz venezuelske nafte, s čimer bi ugasnil edini finančni vir, ki ga ima Madurova vlada na razpolago.
V okviru Operacije svoboda opozicijskega gibanja, ki ga vodi predsednik parlamenta in samooklicani začasni predsednik države Juan Guaido, so minuli konec tedna potekale množične demonstracije v 358 krajih po državi. V mestu Maracaibo na severozahodu je prišlo do spopada z varnostnimi silami, ki so z gumijevkami, solzivcem in preletavanjem s helikopterji poskušale preprečiti demonstracije. Več kot 30 protestnikov je bilo po podatkih opozicije ranjenih, dva poslanca so aretirali in pozneje izpustili. V Caracasu je nastopil Guaido in napovedal, da se s tem zborovanjem začenja »zadnja faza prenehanja uzurpacije oblasti«, ko bo moral Maduro odstopiti. »Ne zahtevamo le vode in elektrike, ampak tudi demokracijo in prihodnost,« je dejal z improviziranega odra, ker jim je policija pred zborovanjem zasegla kamione z odrsko opremo in aretirala delavce, ki naj bi jo sestavili.
V zvezi z izjavo posebnega ameriškega odposlanca za Venezuelo Elliota Abramsa, da je še prezgodaj, da bi venezuelska opozicija na podlagi ustave zaprosila za zunanjo intervencijo, je Guaido dejal, da ne pričakuje tujega vmešavanja, marveč sodelovanje. In pozval k jutrišnjim množičnim shodom, rekoč: »Začeli bomo stopnjevati pritisk, ki bo najmočnejši, kar smo jim bili priča v zgodovini.« Nagovoril je tudi javne uslužbence ter pripadnike varnostnih sil, naj se pridružijo.
Maduro pravi, da je za dialog
Sočasno z opozicijskimi protesti se je pred predsedniško palačo Miraflores v Caracasu zbralo več tisoč zagovornikov režima v podporo mirnemu reševanju krize. Glavni govornik je bil Maduro. Predsednike Mehike, Bolivije in Urugvaja kot članic Karibske skupnosti, ki jo sestavlja 14 držav, je pozval, naj se zavzamejo za uveljavitev sporazuma iz Montevidea, sprejetega v začetku leta, ter reševanje krize brez tujega vmešavanja in po mirni poti. Dejal je: »Venezuela prosi za pomoč in sodelovanje v dialogu za mirno in sporazumno rešitev.« Zagotovil je, da je za dobrobit države pripravljen na pogovore, ki pa jih opozicija pogojuje z njegovim odstopom. Maduro je v govoru prebivalstvo opozoril, naj bo pripravljeno na nove napade na elektroenergetski sistem, za katere so po njegovem krivi ameriški kibernetični napadi, po novem pa vpletena tudi Kolumbija in Čile.
Ameriški podpredsednik Mike Pence pa je napovedal sankcije proti 34 tankerjem, s katerimi Kuba prevaža venezuelsko nafto, ker da je treba »Venezuelo osvoboditi Kube«. Ladje, ki so v lasti venezuelske naftne družbe PDVSA in dveh drugih podjetij, plujejo pod liberijsko in grško zastavo. Kuba v Venezueli kupuje okoli 50.000 sodov nafte na dan po ugodnih cenah. Tega naj bi bilo kmalu konec, je kubanskemu predsedniku Miguelu Diazu Canelu sporočil Guaido, ker naj bi kubanske tajne službe vodile tako imenovano skupino G2, ki služi Maduru za izvajanje represije nad pripadniki venezuelske vojske.
