Jasno, furlanske gostilne po drugi strani najdete tudi v vodiču Michelin, kar omogoča hitro in kontrolirano premikanje po območju. Težje je na meji z Avstrijo – z Michelinom so se severni sosedje že pred časom sprli, zato je treba bolj ali manj zaupati večkrat vprašljivim, da ne rečemo sumljivim ocenam vodiča Gault Millau in seštevku ocen vodnika Falstaff. Na srečo smo v zadnjih letih večino gostiln preverili tudi sami in spodaj je deset gostiln na severni meji, ki jih je vredno obiskati. A pozor, večina je dragih, kar nekaj pa celo zelo dragih. Kulinarika, torej ponudba jedi, se giblje med avtorsko, razkošno in lokalno. Pa še nekaj: mnoge naštete imajo ob dražjem degustacijskem meniju klasične večerje lokalnih jedi, pa tudi kosila, ki so lahko nekajkrat cenejša od degustacij.
Die Weinbank, Ernovž
Na štajerski vinski cesti kuha eden najboljših avstrijskih kuharjev Gerhard Fuchs. Možakar, ki je bil leta 2005 najboljši kuhar Avstrije in leta 2009 tudi najboljši gostinec, se je povezal z enim največjih štajerskih vinarjev Tementom in v slikovitem vinskem mestecu Ehrenhausen, po naše Ernovž, postavil majhno gostilno, ki sicer bazira na ekstremnih avtorskih krožnikih, za katere se trudi, da vsebujejo čim več lokalnih sestavin. Cene v restavraciji so zelo visoke, za najdaljši meni, ki ga na mizo nosijo kakšni dve uri in pol, je treba plačati 125 oziroma 195 evrov ob vinski spremljavi. A kot rečeno, Gerhard Fuchs in sommelier Christian Zach imata za šankom tudi klasične mize, kjer strežejo povsem običajno, a bogato štajersko lokalno hrano. Goveje juhe z različnimi dodatki so okoli pet evrov, kopunova juha je šest evrov in pol, tatarski biftek za dve osebi je 19 evrov, ribe so po 15 evrov, za sladice boste odšteli po sedem evrov… Porcije so velike, večje kot pri avtorski degustaciji, vina so v obeh primerih nekaj dražja kot pri nas, je pa res, da v kozarec nalivajo osminko litra, in ne le deci, kot pri nas.
Ribja restavracija Saag, Vrba na Koroškem
Mnogi uvrščajo ribjo restavracijo Žaga med najboljše v Avstriji, celo takoj za Amadorjem in Steirereckom na Dunaju. Kot se za restavracijo s pogledom na jezero spodobi, so v glavni vlogi ribe, ki jih najraje strežejo v različnih degustacijskih menijih. Pa ne gre ravno za porcijske ribe ali ribe iz pečice za nekaj oseb. Gre za natančno izdelane jedi, za serijo doživetij, ki še posebej eksplodirajo ob vinski karti, na kateri je tudi veliko mednarodnih vin. Štiri jedi so konkretnih 90 evrov, najdaljši meni z vini pa krepko čez 200 evrov na osebo.
Saziani Stub'n, Straden
Največja prednost izvrstne restavracije v Stradnu, že zelo vzhodno na Štajerskem, naj bi bil mlad genialen kuhar Harald Irka, druga prednost so lastni vinogradi družine Neumeister, ki prevladujejo na vinski karti sicer štajerskih vin. Tretja prednost gostilne so njihove sobe, v katerih je mogoče prespati po utrujajoči, z vinom zabeljeni degustaciji in ki stanejo kakšnih 100 evrov na osebo. Mojster, ki meša lokalne sestavine v najbolj utrganih variacijah (predjedi so lahko sladke, sladice pa zelenjavne …), računa za meni 120 evrov in še 70 za pripadajoča vina.
Carame, Vrba na Koroškem
Svetovno znana, a že malce zastarela igralnica ob Vrbskem jezeru ima izvrstno restavracijo. Pripravljajo razkošne jedi mednarodnih okusov, zraven pa imajo, mimogrede, slovito slaščičarno. Tatarski biftek s kaviarjem je 28 evrov, goveja juha je 9 evrov, testenine so 26 evrov, biftek 43 evrov. Jasno, vse jedi so pripravljene z avtorskimi izleti, cene se znižajo, če vzamete kakšnega od paketov, ob večerji še sobo in vstopnico za igralnico Casino Velden. Sicer pa je sedem jedi z vinom 200 evrov, pet jedi z vinom pa 120 evrov.
Ribja restavracija, Tinje
V slovenski vasi Tinje na Koroškem (Tainach) je doma lokalni kaviar, kot se pohvalijo pri Sicherju, ali postrvje ikre, kot bi želeli slišati naši puristi. A vemo, o čem gre beseda, ko govorimo o ribogojnici, ki je podlaga za gostinsko ponudbo v lokalu, ki je imel pred zatonom Michelina eno zvezdico. Menije polnijo s svojimi ribami in kakopak z ikrami, pohvalijo se tudi z lastnimi vrtninami. Niso pa poceni. Šest jedi, glavna je jagenjček, stane 125 evrov, 60 je vinska spremljava, vegetarijanci in vegani lahko dobijo štiri jedi za 70 evrov.
Steira Wirt, Trautmannsdorf
Lastniki lokala so veliki štajerski mesarji in verjetno je tudi v tem razlog za to, da delujejo na dveh ravneh, kot gostilna in kot restavracija, jasno, v istih prostorih. Meni v restavraciji je do skrajnosti avtorski, na drugi strani na pisanih prtih strežejo (cenejšo) avstrijsko tradicijo golažev, zrezkov, govejih juh... Za sedem kreativnih jedi boste brez vina plačali 110 evrov, na drugi strani, kjer ponujajo klasiko, bo 40 evrov dovolj za boljše in verjetno tudi obilnejše kosilo. Dvodnevni tečaj kuhanja pri šefu Richardu Rauchu stane okoli 500 evrov.
Gostilna Thaller, Sankt Veit am Vogau
Tako pravoverno gostilno s filozofijo »0 kilometrov« težko srečate. Pri Thallerju imajo ob veliki stari hiši živahen vrt v velikosti nogometnega igrišča in le nekaj manjši ribnik. Iz obeh virov življenja črpajo sestavine in navdih za svoje jedi. Ki pa vseeno ostajajo tipično moderno avstrijske. Česar ne najdejo na svoji zemlji, poskušajo dobiti pri najbližjih kmetih. Najdaljši meni je 79 evrov, kosilo pa boste pojedli za kakšnih 25 evrov. Mimogrede, imajo izvrstno vinsko karto, predvsem naravnih vin (tudi slovenskih).
Dolcevita, Celovec
V zadnjih letih se vse manj govori o restavraciji v samem središču Celovca, ki je ustvarjalno kuhinjo ponujala med prvimi na Koroškem. V starih časih so imeli celo Michelinovo zvezdico, avstrijski ocenjevalci pa jih ne cenijo tako izrazito. A njihova kuhinja je barvita in zelo sredozemska, z eno razliko v primerjavi z drugimi, ki jih danes omenjamo: duhoviti recepti so povezani z ribami, lignji, školjkami in raki… Sedem jedi je 99 evrov. Kosila pri Dolceviti so skoraj trikrat cenejša, radi pa se pohvalijo, da ob avstrijskih ponujajo tudi italijanska vina.
Schlossstern, Vrba na Koroškem
Nekoč ena najrazkošnejših destinacij v Avstriji ima še vedno več obrazov in več ponudb, kar je za slovenskega gosta dobra novica. Poleti je mogoče sedeti na plaži pred jezerom in za kakšnih 50 evrov pojesti tipično avstrijsko kosilo, s kozarcem vina. V veliki rumeno-zeleni palači, v luksuznem gradu, kot ga oglašujejo, je zvečer zelo drugače. V restavraciji Schlossstern večerje zahtevajo posebno obleko, čeprav meni sedmih jedi (ribji ali mesni) ne preseže 120 evrov. Kuhinja ni posebej avtorska, bolj jih zanimajo prestižne sestavine.
Deutscher Peter, Ljubelj
V času Jugoslavije je veljalo, da je takoj čez mejo gostilna, kjer ne marajo Slovencev. Pa ne drži. Gostilna je ime dobila potem, ko je lastnik Peter Čavko pred stoletji edini v okolici poleg slovenščine znal nemško, kar je navdušilo kralja Karla VI. (1685–1740), ki je takrat potoval v Trst. Porcije so orjaške, pa še cene so simpatične: goveja juha z rezanci je tri evre, hladni narezek je osem evrov. Krožnik Karel, na katerem so vse mogoče priloge in solate, ob zrezku, paniranem v hrustljavem krompirju, pa manj kot 15 evrov.
