Po zadnji anketi bo jutri 73 odstotkov Ukrajincev, ki se bodo udeležili drugega kroga predsedniških volitev, dalo glas 41-letnemu komiku in igralcu Volodimirju Zelenskemu, ki bo tako postal novi voditelj države. Dosedanji predsednik in tovarnar čokolad Petro Porošenko pa naj bi dobil 27 odstotkov glasov. V prejšnjih anketah je bila prednost izzivalca celo še večja. V prvem krogu 31. marca je zmagal s 30,2 odstotka glasov, drugouvrščeni Porošenko jih je dobil 15,9 odstotka.
Mnogi se sprašujejo, kaj bo, ko pride na oblast Zelenski, ki nima nobenih političnih izkušenj, prav tako ne vojaških. V 45-milijonski Ukrajini bo postal predsednik s širokimi pristojnostmi ter vrhovni poveljnik vojske s širokimi pooblastili, in to v državi, ki je v vojni proti proruskim separatistom. Zelenski je doslej igral poštenega ukrajinskega predsednika le v televizijski nadaljevanki, za katero je napisal tudi večji del scenarija. A najbrž bo prava katastrofa, če se bo pri vladanju v resničnosti opiral na filmsko fikcijo, v kateri ni realnih problemov in dilem.
Iz njegove predvolilne kampanje, v kateri se izogiba intervjujem, nastopom na predvolilnih zborovanjih in televizijskemu soočenju s Porošenkom, je bilo težko razbrati, kakšno politiko sploh namerava voditi na oblasti. Verjetno bo težko ignoriral interese milijarderja Ihorja Kolomojskega, ki mu je omogočil kariero komika in igralca.
Gotovo pa se ne bo mogel več samo norčevati na račun Porošenka in drugih politikov, kar počne tudi med volilno kampanjo. Agresivna Rusija bo samo eden od težkih izzivov za ukrajinskega predsednika. Porošenko, ki je s podporo Zahoda povečal letni vojaški proračun z 1,6 na 2,6 milijarde evrov, se je znal odločno upreti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine. Ni pa izpolnil obljube, da bo vojno proti separatistom končal v nekaj tednih.
Ukrajinci dosedanjemu predsedniku bolj zamerijo korupcijo in neuspešno gospodarsko politiko, saj znaša povprečna plača 300 evrov na mesec, okoli pet milijonov Ukrajincev pa dela v tujini. Zelenski je tako zelo dobro zadel, ko je svojo odločitev za vstop politiko in predsedniško kandidaturo utemeljil z besedami: »Želim si, da bi moji otroci lahko živeli v tej državi.« Vsaj dva milijona Ukrajincev delata na Poljskem, ki je imela še leta 1990 podoben življenjski standard kot Ukrajina. Tudi Madžarska, Slovaška, Češka in Nemčija, ki imajo vse eno najnižjih stopenj brezposelnosti v EU, hočejo privabiti čim več ukrajinske kvalificirane delovne sile. Izseljevanje je postalo poleg ruskega pritiska najhujši ukrajinski problem.
