Pa kljub temu pogled na borzne trge kaže popolnoma drugačno sliko. Odlično prvo četrtletje, ki je bilo po donosih eno najboljših v zadnjih 20 letih, več kot očitno kaže znake optimizma na borznih trgih. Globalni indeks delniških podjetij je že v območju petih odstotkov od rekordne vrednosti, delniški indeks največjih delniških podjetij v ZDA, S&P 500, pa se približuje območju enega odstotka od rekorda.
Kaj torej borzni trgi vidijo drugače? Dejstvo je, da je pričakovana gospodarska rast za letošnje leto nižja od lanske. Vendar so napovedi za prihodnje leto že bolj pozitivne in za zdaj predvidevajo 3,6-odstotno rast. Pomembno so k veselju na borznih trgih prispevale tudi centralne banke. Poplava poceni denarja močno vpliva na borzne trge, saj zelo nizki donosi obveznic investitorje silijo v bolj tvegane naložbe. Nemška desetletna obveznica ima komaj pozitiven donos, ki je bil še nedolgo tega negativen. Naklonjenost vlagateljev bolj tveganim naložbam je torej razumljiva.
Tudi prvi pogled na vrednosti globalnih borznih indeksov je lahko zavajajoč. Čeprav so nekatere vrednosti že res blizu rekordnim, pa smo glede na cenovne količnike še daleč od rekordov. Torej so vrednotenja glede na lastna vrednotenja indeksov v preteklih letih sorazmerno ugodna.
Sočasno smo v prihodnost pomaknili nekatere ključne politične težave, kot je brexit. Tudi signali s pogajanj med Kitajsko in ZDA so večinoma pozitivni. K pozitivnim novicam bi lahko primaknili še nekatere pozitivne signale s kitajskega trga.
Dejstvo je, da če bomo dovolj dolgo govorili, da kriza prihaja, bomo enkrat zagotovo s svojo napovedjo točni. Vendar menim, da so glede na vse našteto take napovedi vsaj za bližnjo prihodnost prenagljene. Tako da lahko upravičeno vsaj za zdaj mirno ostajamo v vagonu optimizma.
