Jack Ma, najbogatejši Kitajec in lastnik največje kitajske spletne veletrgovine Alibaba, ne razume, zakaj delavci ne cenijo možnosti opravljanja nadur. Mnogi te priložnosti sploh nimajo, zato bi jo morali preostali zagrabiti z obema rokama. »Dvanajsturno delo šestkrat na teden je velik blagoslov,« je prejšnji teden komentiral aktualno razpravo o (ne)ravnovesju med delom in prostim časom zlasti zaposlenih v tehnoloških podjetjih na Kitajskem. »Če ne moreš delati tako, ko si mlad, kdaj sploh lahko?« zanima 21. najbogatejšega zemljana. Gre za tako imenovani sistem 996 – torej delo od devetih zjutraj do devetih zvečer, šestkrat na teden.
Očitno je trdo delo njegov recept za uspeh. Ko so Alibabo postavljali na noge, so s soustanovitelji delali od jutra do večera, predanost je zanj namreč ključ do uspeha. »Če v podjetje ne vložiš več časa in energije kot drugi, kako bi lahko dosegel uspeh, o kakršnem sanjaš? Nikoli mi ni bilo žal dolgih ur, preživetih v službi,« je še zapisal v odziv na razpravo, da bi bil lahko tako dolg delovnik smrtno nevaren. Po ostrih odzivih, da gre za blagoslov le zanj, ne pa tudi za zaposlene, je stališče omilil oziroma ga dodatno pojasnil. »Nihče ne želi delati v podjetju, ki vsiljuje tak delovnik. Ne le da je to nečloveško, temveč je tudi nezdravo,« je bil jasen. »Podjetja, ki delavce prisiljujejo v tovrstno delo, ne vedo, kaj počnejo, in so obsojena na propad. Če delaš nekaj, kar ti je všeč, potem ni težave, če pa nisi strasten glede službe, je vsaka preživeta minuta v njej mučenje.«
Kultura volkov
A ni edini milijarder, ki zagovarja pozitivne učinke nadur na podjetja. Novembra lani je ustanovitelj Tesle Elon Musk tvitnil, da še »nihče ni spremenil sveta s 40 urami dela na teden«. Lenuhov ne mara niti Majev kolega Richard Liu, vodja še enega kitajskega spletnega trgovca JD.com. Sam se je v zagonskih letih podjetja zbujal vsaki dve uri in tako strankam zagotavljal 24-urno storitev, česar danes ne vidi več. Prepričan je, da se je ob hitri gospodarski rasti v državi rodilo ogromno tistih, ki jim delo smrdi. »Lenuhi niso moji bratje! Če jih bo vedno več, za naše podjetje ne bo več upanja, saj nas bo konkurenca izrinila s trga,« se je pred časom razburjal in napovedal morebitno odpuščanje.
Že dlje časa trajajočo razpravo tem, ali kitajski delavci delajo preveč ali premalo, je pred kratkim spodbudil članek v državnem časopisu People's Daily. V njem so pisali o tem, kako sistem 996 krši delovno zakonodajo, po kateri naj bi se delalo največ 40 ur na teden z omejitvijo nadur na 36. A teorija je eno, praksa nekaj drugega. Mnogi namreč tempo v vse hitreje rastočih tehnoloških podjetjih opisujejo kot nečloveški. V enem redkih protestov proti delodajalcem v Aziji so zaposleni prek spleta delili dokaze o kršenju zakonodaje in neplačevanju »obveznih« nadur. Na črnem seznamu se je znašlo kar 150 podjetij, tudi Alibaba in Huawei. V slednjem vodstvo prisega na »kulturo volkov«, v kateri je vsak zaposleni del krdela, ki dobro podjetja postavi pred lastne potrebe, ter vojaški red z vztrajnostjo, predanostjo in delovnim zagonom na čelu. V preteklosti naj bi v pisarne celo privlekli vzmetnice, da so lahko utrujeni zaposleni za kakšno minuto zatisnili oči.
Stanje na tem področju se je pred leti malce izboljšalo po nekaj samomorih zgaranih delavcev, ki smrtonosnega tempa niso več zmogli. »Zaposleni so bili v času razcveta podjetij pripravljeni delati več, saj so bili za to dobro nagrajeni. Danes je drugače. Z upočasnitvijo gospodarske rasti je vse več odpuščanj, tisti, ki ostanejo, pa svojega življenja niso več pripravljeni posvetiti zgolj službi,« je razmišljanje delavcev komentiral neimenovani vir iz enega od kitajskih tehnoloških podjetij.
