Če bo Netanjahuju uspelo, bo to njegov peti mandat na čelu izraelske vlade, s čimer bo po dolžini premierskega staža prehitel ustanovitelja judovske države Davida Ben-Guriona.
Netanjahujeva desničarska stranka Likud je na parlamentarnih volitvah 9. aprila dosegla enak rezultat kot sredinska Modro in belo zavezništvo Benija Ganza. Obe stranki sta v knesetu osvojili po 35 sedežev.
Desničarski blok, v katerem je tudi Likud, ima deset sedežev prednosti pred levosredinskim blokom, ki podpira Ganca, zato je Rivlin mandat za sestavo vlade podelil Netanjahuju.
Eno od spornih vprašanj, s katerimi se bo moral spopasti Netanjahu pri oblikovanju nove vlade, je dolgoletni spor glede zakonodaje o obveznem služenju vojske za ultraortodoksne Jude. Številni ultraortodoksni študenti se izogibajo služenju vojaške roka s prelaganjem vpisa.
Vodja desničarske sekularne stranke Izrael Bejtenu Avigdor Liberman je dejal, da bo vstop v vlado pogojeval s sprejetjem zakona o služenju vojaškega roka.
Libermanova stranka ima v parlamentu pet sedežev, ultraortodoksni stranki Šas in Združena tora judaizma, ki ostro nasprotujeta takšnemu zakonu, pa imata 16 sedežev. Netanjahu za oblikovanje koalicije potrebuje podporo vseh treh strank, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
