Izraelski premier Benjamin Netanjahu ima po torkovih volitvah še lažjo pot do novega mandata kot po prejšnjih leta 2015, ki so bile prav tako izredne. Njegova stranka Likud je osvojila pet poslanskih sedežev več, desnica pa tudi na splošno ni izgubila, ampak je prišlo le do notranjih premikov med njenimi strankami, enako tudi med strankami ortodoksnih Judov, ki so bolj kompatibilne z desnico. Pred štirimi leti je Netanjahuju uspelo skovati koalicijo z najmanjšo možno večino v knesetu, in to šele po podaljšku zakonsko predvidenega štiritedenskega roka. Tokrat mu je 65 poslancev v 120-članskem parlamentu zagotovljenih že z nekaj drobnimi koncesijami dosedanjim koalicijskim in »naravnim partnericam« na desnici, kot jih je imenoval.
Izraelski volilci, ki na zaprtih listah svoj glas namenijo stranki in ne posameznim kandidatom, so sicer izdatno nagradili februarja sklenjeno modro-belo politično zavezništvo vodje stranke Ješ Atid (Tu je prihodnost) bivšega novinarja Jairja Lapida in nekdanjega poveljnika izraelske vojske Benjamina Ganca. Ta koalicija se je okrepila za kar 24 poslancev in se izenačilo z Likudom. Nedvoumni poraženci pa so laburisti, ki tonejo že vse od zadnje izgube oblasti na prelomu stoletja. Tokrat so se njihove vrste skrčile še za 13 poslancev, na zgolj šest.
Transparentno do mandatarja
Izraelski predsednik Reuven Rivlin je danes po twitterju napovedal, da bo z enajsterico strank, ki so se uvrstile v parlament, prihodnji teden začel posvetovanja o podelitvi premierskega mandata. Največjo možno preglednost pri izbiri tega bo po njegovih navedbah zagotovil televizijski prenos srečanja v živo. Kot je dejal, bo dal kandidatu za sestavo koalicije na razpolago štiri tedne z možnim podaljšanjem za še dva, če bo to potrebno.
Ganc, ki se je pred volitvami dogovoril z Lapidom, da v primeru zmage vsak opravi polovični premierski mandat, se je na neki način že sprijaznil s splošnim mnenjem, da mu vladna vrata odpira le Netanjahujev neuspeh z desno koalicijo. Slednjega lahko v kot stisneta ultraortodosni judovski stranki Šas in Združena tora s skupaj 16 poslanci, in sicer pri usklajevanju proračunske porabe. Njuni volilci, ortodoksni Judi, ki predstavljajo okoli deset odstotkov populacije, so deležni posebnih državnih finančnih ugodnosti in štipendij, ne da bi se vključevali v aktivno delovno prebivalstvo, niti v služenje vojaškega roka. Netanjahu pa je bil že zdaj pod pritiskom domače centralne banke in mednarodnega monetarnega sklada zaradi prerazkošne javne porabe, a to ni njegova edina skrb. Glavna so še vedno napovedane obtožnice zaradi poneverbe, podkupovanja in zlorabe zaupanja. Ali bo do njih prišlo, ni jasno, saj naj bi bil Netanjahu pred tem zaslišan, na premierskem položaju pa bi si lahko po trditvah nekaterih izraelskih analitikov zagotovil imuniteto.
Hitenje s čestitkami Netanjahuju
Netanjahu je danes že prejemal čestitke tujih državnikov, čeprav uradno še ni bil zmagovalec. Med prvimi je bil ameriški predsednik Donald Trump, ki je novinarjem dejal: »Rad bi čestital Bibiju Netanjahuju, morda je malo zgodaj, ampak očitno je zmagal.« Pohitela sta tudi italijanski notranji minister Matteo Salvini in avstrijski kancler Sebastian Kurz. V Berlinu so medtem izrazili samo upanje, da bo nova izraelska vlada kmalu oblikovana, saj jo čakajo številni izzivi v regiji. Kanclerka Angela Merkel bo po navedbah vladnega predstavnika s čestitkami počakala na uradne rezultate. Te je po danes preštetih več kot 98 odstotkih glasov pričakovati drevi ali jutri zjutraj. Se je pa na trenutni izid že odzvala borza v Tel Avivu z rastjo glavnega indeksa za odstotek, kar naj bi odražalo, da so ugodne povolilne karte Netanjahuja zbudile zaupanje v prihodnja gospodarska gibanja v Izraelu in v njegov varnostni položaj.
