Ta mesec se začenja projekt nameščanja zvočnih in svetlobnih odvračal za divjad na najbolj problematičnih odsekih državnih cest. Začeli bodo na savinjsko-kozjanskem območju, nato pa delo nadaljevali tudi v drugih delih države. Naročnik dobrih 400.000 evrov vrednega projekta je direkcija za infrastrukturo, izvajalca pa Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja kot glavni partner in Gozdarski inštitut Slovenije. Do junija bodo na 40 odsekih sprva namestili okrog deset kilometrov zvočnih odvračal, nato se bodo lotili še nameščanja modrih odsevnikov. To bo obsežnejši del projekta, kajti teh bodo namestili vsaj na 353 kilometrih na skoraj 400 odsekih. Z deli bodo predvidoma končali do konca oktobra.
Skoraj 5000 povožene srnjadi na leto
»Odvračalne naprave bomo nameščali bolj ali manj na območju celotne Slovenije, kajti v projekt so vključena vsa lovsko-upravljalska območja po državi,« je dejal dekan Visoke šole za varstvo okolja in vodja projekta Boštjan Pokorny in dodal, da bodo v delo vključili tudi lovce, ki odlično poznajo razmere na terenu, sicer pa je cilj zmanjšati število povožene divjadi. Glede na statistiko minulih let je najbolj ogrožena srnjad. Kot je razložil Pokorny, je bilo lani registriranih 4920 povožene srnjadi, medtem ko število povoženih divjih prašičev in jelenjadi letno niha med 150 in 200.
Statistika jim bo pri postavljanju odvračalnih naprav pomagala tako, da se bodo osredotočili na tiste odseke, na katerih so v preteklosti največkrat povozili živali, odseki pa bodo različno dolgi. Imajo podatkovne baze, v katerih so lokacije opredeljene s koordinatami. »Odseki so bili zbrani glede na zgostitev povoženih živali in so različno dolgi. Lahko imamo na primer sedem kilometrov dolg odsek, znotraj katerega je kilometer ali 500 metrov bolj problematičnih,« je dejal Pokorny in dodal, da obstajajo okrog dva kilometra dolgi odseki, kjer je na leto povoženih tudi 15 do 20 živali.
Stroški se bodo zmanjšali
Projekt ne bo trajal le do oktobra, ko bodo postavljena vsa zvočna odvračala in modri odsevniki, ampak tri leta, kajti vanj je všteto tudi vzdrževanje. »V preteklosti smo imeli težavo, ker so bile pogodbe pripravljene le za izvedbo del, potem se je zgodilo, da je za vzdrževanje, ki je druga proračunska postavka, zmanjkalo denarja,« je dejal Pokorny, ki je pojasnil tudi, za koliko naj bi se zmanjšalo število povoženih živali po tem, ko bodo vse odvračalne naprave namestili. Glede na pretekle izkušnje (v Sloveniji zvočna odvračala nameščajo od leta 2006) gre pričakovati, da se bo število povoženih živali zmanjšalo za 30 do 80 odstotkov, medtem ko za modre odsevnike nimajo dovolj trdnih podatkov, da bi lahko predvideli, kakšen bo učinek.
V Sloveniji prav tako, kot pravi Pokorny, ni natančnih izračunov, koliko znaša strošek posameznega trka. »Pri zavarovalnici bi dobili le podatke o materialnem strošku, torej o strošku poškodovanega avtomobila, pa še ta bi bil nepopoln. Ponekod v tujini so se precej ukvarjali z ekonomiko okolja – koliko je stroškov zaradi zaprte ceste, izgube divjadi in vseh ostalih stroškov,« je dejal Pokorny in pristavil, da po teh izračunih povprečen strošek enega trka z divjadjo znaša med 2000 in 2500 evrov. »Če bo torej sto trkov manj, bomo imeli za okoli 200.000 evrov družbene koristnosti. Tu nekje so realna pričakovanja,« je Pokory pojasnil še ekonomski vidik.
