Kot so sporočili iz direkcije, so lani za namestitev zvočnih in svetlobnih (modrih) odvračal za divjad sklenili pogodbo z vodilnim partnerjem Visoko šolo za varstvo okolja, partnerjem Gozdarskim inštitutom Slovenije ter podizvajalcema, podjetjema Cervus in Koblar.
Pogodba je vredna nekaj več kot 430.000 evrov in je sklenjena za obdobje treh let. Letos bodo namestili zvočne odvračalne naprave in modre svetlobne odsevnike na 414 problematičnih odsekih državnih cest, in sicer v 169 loviščih oz. v skupni dolžini preko 360 kilometrov.
»S tem se bo na območju celotne Slovenije bistveno zmanjšala problematika trkov z divjadjo in povečala cestno-prometna varnost,« so poudarili na direkciji in dodali, da se bo nameščanje odvračal uradno začelo s četrtkovim srečanjem predstavnikov naročnika, izvajalcev in upravljavcev lovišč kot končnih uporabnikov.
Od leta 2010 življenje izgubilo 46.933 osebkov
Število trkov z velikimi kopenskimi vretenčarji, zlasti prostoživečimi parkljarji in zvermi, v zadnjih desetletjih po pojasnilih direkcije narašča povsod po svetu, kar je posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote prometa, vedno večjih hitrosti vožnje, večanja številčnosti in razširjenosti živalskih populacij ter vedno večjega nemira v naravnem okolju.
Samo prostoživečih parkljarjev oz. kopitarjev v Sloveniji na cestah letno, registrirano, pod kolesi konča med 4900 in 6800, na železnicah pa med 170 in 250.
Na cestah je v obdobju od leta 2010 do leta 2018 po podatkih lovskih organizacij življenje izgubilo 46.933 osebkov srnjadi, 1329 jelenjadi, 935 divjih prašičev, 71 damjakov, 48 gamsov, 22 muflonov, 65 medvedov, 34 šakalov in 14 volkov.
Čeprav vsak dan v povprečju še vedno pod kolesi konča med 15 in 20 osebkov srnjadi, se število povožene srnjadi od leta 2010 stalno zmanjšuje. To je med drugim posledica odvračalnih ukrepov, ki jih v zadnjih letih izvaja direkcija v sodelovanju z raziskovalnimi institucijami in lovsko organizacijo.
»Trki z naštetimi vrstami zmanjšujejo cestnoprometno varnost, povzročajo veliko gospodarsko škodo, so pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij in grožnja za dolgoživost ogroženih vrst. Zato si Direkcija RS za infrastrukturo in upravljavci lovišč prizadevajo, da bi se število povoženih živali zmanjšalo,« so še navedli na direkciji.
