V Mirni Peči tik ob dolenjski avtocesti se širi gospodarska cona. Ker pa se nahaja ob dobrih 300 metrov dolgem avtocestnem viaduktu Dole, zgrajenem leta 2013, pod katerim je prehod za divjad, se mirnopeški lovci in nekateri občani bojijo, da bo dolina kmalu zasuta in bo divjad ostala brez prehoda.
»Že od nekdaj prav tukaj divjad prehaja na drugo stran, tudi medvedi. Nižje ob avtocesti je pred časom medved na treh koncih celo potrgal ograjo,« pripoveduje naš bralec, ki nas je opozoril na problematiko, ni pa želel biti imenovan. Opozarja, da če bo občina dovolila takšno širitev gospodarske cone, se bo s tem zaprl prehod za divjad, denar za viadukt pa bo po mnenju bralca vržen stran.
Kot pojasnjuje direktorica mirnopeške občinske uprave Sonja Klemenc Križan, je bil viadukt Dole v državnem lokacijskem načrtu izveden izključno zaradi prehajanja divjadi pod avtocesto. »V tedaj veljavnem občinskem prostorskem načrtu (OPN) iz leta 2009, ki je bil torej sprejet še v času bivšega župana Zvoneta Laha, je bilo zapisano, da če pride do zasutja obeh strani pod viaduktom Dole, tako da se izravna teren z avtocesto, morajo investitorji zgraditi nadhod za divjad oziroma ekodukt. Že v času izdelave državnega prostorskega načrta za avtocesto in viadukt so namreč študije pokazale, da prehajanje divjadi tukaj je.«
Z državo dosegli kompromis
Leta 2014 se je občina za potrebe gospodarske cone, ki se razprostira z obeh strani avtoceste in skupaj meri okoli 60 hektarjev, lotila še izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta, a je pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije (Dars) kot soglasodajalcu naletela na težavo.
»OPN nas je namreč zavezoval, da moramo v primeru širitve gospodarske cone na obe strani in zasutja terena zgraditi ekodukt. Predlagali smo, da bi se dogovorili za neko kompromisno rešitev, kajti gradnja ekodukta bi vendarle stala dva ali tri milijone evrov in nihče od investitorjev v industrijski coni tega stroška ne bi prenesel,« pojasnjuje Klemec-Križanova.
Takrat naj bi se menda med posamezniki celo pojavila razmišljanja, da lahko prehod pod viaduktom zasujejo, saj da divjadi tam ni več in da ekodukt ni potreben. Toda monitoringi in študije so vendarle pokazali, da se na tem območju še vedno giblje in prehaja predvsem srnjad, tudi večkrat dnevno. Na občini so se zato odločili, da je treba z državo oziroma Darsom doseči neki kompromis. »Dogovorili smo se, da uredimo zeleni pas, kjer bo divjad še vedno lahko normalno prehajala pod avtocesto z ene na drugo stran. Seveda bo za ta namen treba pogozditi brežino, postaviti protihrupno bariero in podobno,« dodaja Klemenc-Križanova.
Če zeleni pas ne bo dovolj, bodo zgradili ekodukt
Toda lovci so prepričani, da zeleni pas za divjad ne bo dovolj. »Nekoč je bila tu velika, globoka dolina, naokoli pa prostrani gozdovi. Divjad tu prehaja že od nekdaj. Takšen zeleni pas bo služil le še ljudem, divjadi pa nikakor,« je prepričan strokovni tajnik Zveze lovskih družin Novo mesto Stane Gabrijel. »Prehod za divjad bo s tem posegom popolnoma izgubil svojo funkcijo. Drag objekt, ki je bil zgrajen na avtocesti, bo postal ničen in brezpredmeten,« dodaja.
Kot odgovarja Klemenc-Križanova, je občina v spremembe in dopolnitve OPPN, sprejete lansko jesen, vnesla tudi nekakšno okoljsko »varovalko« in med drugim zapisala, da mora občina, ko se bo uredil celoten plato južnega dela cone, naročiti petletni monitoring. Če bo ta pokazal, da zeleni pas za prehajanje divjadi pod viaduktom ne zadošča, bo v vsakem primeru treba na račun potencialnih investitorjev zgraditi ekodukt. »Tako je občina na neki način kontrirala sama sebi. Toda sprejeli smo dejstvo, da divjad tam je. Z zelenim pasom, v katerega se po ureditvi seveda ne bo smelo posegati, smo dosegli kompromis, da lahko cono še vedno normalno razvijamo,« zaključuje Klemenc-Križanova.
