Slovenija, rekorderka po številu orgel? Očitno res. Imamo jih kar 1096, pravkar pa po delih kot donacija švicarske dvorane Tonhalle prihajajo še ene v koprsko stolnico.
Naše največje (necerkvene) orgle so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma: imajo štiri manuale, 73 registrov in 8000 piščali, leta 1982 pa jih je postavilo orglarstvo Schuke iz Berlina. Ko bodo prihodnje leto v koprski stolnici zazvenele nekdanje orgle iz koncertne dvorane Tonhalle v Zürichu, komaj kaj manjše od tistih v Gallusovi dvorani, pa bodo to največje cerkvene orgle v Sloveniji.
Jurij Dobravec, fotograf in podatkovni analitik, je z muzikologom in duhovnikom prof. dr. Edom Škuljem, vodilnim slovenskim organologom ter nestorjem raziskav o slovenskih orglarskih delavnicah in orglah na Slovenskem, lani izdal monografijo Orgle Slovenije, v kateri sta analitično, fotografsko, digitalno in multimedijsko obdelala prav vse orgle pri nas. Dvoje novih orgel bosta avtorja naknadno vpisala na spletno stran Ars organi Sloveniae (www.orgle.si), na kateri se knjižno-digitalni projekt nadaljuje in dopolnjuje. Pomembno dokumentarno gradivo so tudi fotografije, katerih posebnost je ta, da so posnete »v obraz« orgelskih pročelij, ki jih sicer vidimo redko, saj jih po navadi zakrivajo kori v cerkvah.
Velikost ne pomeni nujno tudi kakovosti
A velikost orgel danes ni več pomembna, glede tega so v ZDA tekmovali v začetku 20. stoletja, ko so postavljali kolosalne orgle v Atlantic Cityju ali v Wanamakerju v Philadelphii (ki so z 287 tonami najtežje na svetu). V Evropi velikost že dolgo ni nobeno merilo za kakovost orgel, zadnja desetletja se bolj ponašajo s tehničnimi inovacijami ali s stilistično radikalnejšimi zasnovami, kakršne so orgle Acusticum na Švedskem. V tej luči, pravijo poznavalci, se zdi nedavna napoved podjetnika Antona Škrabla iz Orglarstva Škrabl, da bo v prihodnjih petih letih v Rogaški Slatini zgradil Evropski orglarski center z največjimi orglami na svetu, vreden kar 400 milijonov evrov, nekoliko pretirana in vprašljiva, tako v finančnem smislu kot v tem, ali bodo te orgle tudi (najbolj) kakovostne. Zelo dragi orgelski projekti v Evropi stanejo do deset milijonov evrov in tudi Škrablove orgle, če bi jih izdelali z recimo 200 registri, bi lahko dosegle ceno »le« od dva do tri milijone evrov.
Na orgle je treba igrati
A orglam ne koristita ne velikost ne kakovost, če se nanje ne igra, meni Saša Frelih - Mišo, hišni organist Cankarjevega doma, ki skrbi za orgle tudi v frančiškanski cerkvi na Tromostovju v Ljubljani. »Inštrument mora biti ves čas v pogonu,« pravi. Toda treba je igrati program, izbran za konkretne orgle in konkreten prostor; za zgodovinske orgle v Olimju je seveda treba izbrati drugačne skladbe kot za orgle v Cankarjevem domu.
»Organista zanimata dve stvari: kako konkretno zvenijo posamezne piščali konkretnega registra in kako se ta zvok razvija v prostoru. V Gallusovi dvorani je akustika bolj suha, kar povzroči hitrejši tempo skladbe, ki razpade na posamezne tone, v frančiškanski cerkvi pa je zelo velik katedralni odmev, zato je treba igrati za odtenek počasneje in odstavljati prste s tipk, ker je odmev tisti, ki poveže skladbo. Vsake orgle imajo svoje značilnosti,« pravi Frelih.
Nekateri imajo pomisleke, ker v koprsko stolnico prihajajo že rabljene orgle, ki niso nastale za ta konkretni prostor. A Frelih je v tem primeru, vodja projekta v Kopru in organist Miran Bordon se je namreč po nasvete obrnil tudi nanj, optimističen. »Orgle imajo poseben proces intoniranja. To ni uglaševanje, ampak gre za to, da oblikovalec zvoka posameznim registrom da zvočnost, jakost in barvitost piščali, od najnižjega do najvišjega tona, kar zelo pomaga umestiti inštrument v konkreten prostor,« pojasnjuje Frelih. »V frančiškanski cerkvi smo nove orgle intonirali nekaj mesecev, in to ponoči, ker je bilo čez dan na Tromostovju preveč hrupa, takrat je tam tekel še promet. Orgelske delavnice so sposobne same intonirati orgle, vsaka ima svoj zvočni ideal, a če nekdo naroči, kakšna naj bo zvočnost, tako tudi storijo. Tako je v frančiškanski cerkvi nastal inštrument, kot smo si ga že v začetku želeli v strokovni komisiji.«
Lani so na novo izdelali orgle v župnijski cerkvi na Viču v Ljubljani. Frelih ocenjuje, da »orgle zdaj tam sicer zvenijo zelo lepo, uporabljene so praktično skoraj vse piščali iz prejšnjih orgel, ki jih je izdelal ugledni orglar Ivan Milavec, le traktura je zdaj mehanska. Bi pa lahko iste piščali zvenele malo bolj prodorno ali pa malo bolj milo. Vendar je naknadno orgle težko intonirati, saj to pomeni praktično 50-odstotno predelavo inštrumenta.«
Orgle je nedavno dobila še Akademija za glasbo v Kazinski dvorani v Ljubljani; so nekoliko manjše, postopek intoniranja pa je bil praktično enak. Orgle so stare 30 let in v odličnem stanju, ravno tako kot v Kopru pa je šlo za švicarsko donacijo neke njihove župnije.
