Protestniki iz ujgurske in tibetanske skupnosti so skupaj z aktivisti Amnesty International na Schumanovem krožišču v osrčju evropske četrti v Bruslju danes glasno opominjali EU, naj zaradi gospodarskih interesov s Kitajsko ne pozabi na človekove pravice. V palači evropskega sveta je namreč potekal evropski vrh s Kitajsko, ki je v zadnjih letih postala strateški partner in obenem nasprotnik EU. Okoliščine napetih globalnih trgovinskih odnosov so tokrat prelomno spremenile ravnanje Kitajske, ki je dolga leta zavračala pogovore o enakopravnem nastopanju podjetij na trgih druge pogajalske strani.
Lep čas je bilo nejasno, ali se bo vrh končal z dogovorom ali pa se bo za Kitajsko poleg ameriške odprla še nova, evropska fronta. EU je v zadnjih dneh močno pritiskala, da bi se Peking med njunim že 21. vrhunskim zasedanjem končno odrekel zahtevi obveznega prenosa tehnologije na kitajsko državo, kar je bil doslej pogoj, s katerim so se soočila evropska podjetja, če so hotela prodreti na kitajski trg.
Iskanje ravnotežja
»Želimo najti boljše ravnotežje. Evropska unija želi več vlagati v Kitajsko, a za to potrebujemo ustrezna pravila,« je ob koncu vrha dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. S predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom sta bila zadovoljna, saj sta EU in Kitajska dolgotrajna pogajanja v Bruslju vendarle sklenili s sklepno izjavo. In Evropska unija je izposlovala več pomembnih pristankov cesarstva sredine. Kitajska se je strinjala, da ne sme več prihajati do prisilnega prenosa znanja in tehnologije evropskih podjetij na skupna evropsko-kitajska mešana podjetja. Preneseno tehnologijo in znanje kasneje uporabljajo kitajska podjetja in tako spodkopavajo tržne prednosti evropskih vlagateljev. »Evropska podjetja bodo deležna enake obravnave,« je napovedal kitajski premier Li Kečiang.
Peking bo z EU sodeloval pri reformi Svetovne trgovinske organizacije, hkrati je pristal na odpiranje poglavja industrijskih subvencij, ki gredo tako zelo v nos Zahodu. Več let trajajoča pogajanja o sklenitvi novega sporazuma o investicijah tudi tokrat niso prišla do zaključka, sta pa se obe strani zavezali, da proces končata prihodnje leto. Napetosti zaradi domnevne varnostne grožnje Huaweieve tehnologije pri vzpostavljanju omrežij 5G v sklepni deklaraciji niso izrecno omenjali, je pa EU posredno nakazala, da je pripravljena sodelovati s kitajskim podjetjem pri omrežjih 5G.
Uspeh za obe strani
Rezultat vrha je uspeh tako za Evropsko unijo kot Kitajsko. EU je uveljavila nekaj svojih temeljnih zahtev, Kitajska pa je ob napetih odnosih z ZDA ohranila partnerstvo z Evropsko unijo. Takšen končni razplet še zdaleč ni bil gotov. Že pred začetkom vrha je Juncker ocenjeval, da vrhunsko zasedanje s kitajskim premierjem Lijem ne bo lahko. Vrh je bil prvi preizkus, kakšno ravnotežje bi utegnila Evropska unija najti s Kitajsko, ki jo razume tudi kot strateškega nasprotnika, a ju druži želja po zaščiti okolja in ohranitvi multilateralnega svetovnega reda. Kot kaže, je EU sledila nasvetom Li Kečianga, naj ne posnema ZDA, temveč najde svojo pot tkanja odnosov s Kitajsko.
Bruselj je sicer že dlje časa zaskrbljen zaradi kitajske politike širjenja nove svilne ceste na območje Evropske unije, kjer tesneje sodeluje z enajstimi državami članicami v okviru formata 16+1. Predvsem nekatere zahodnoevropske države razumejo to sodelovanje z vzhodnoevropskimi državami, Grčijo, Italijo in Balkanom kot poskus delitve Evropske unije. Takšna razmišljanja je poskušal zavrniti premier Li, ki je dejal, da si Kitajska želi enotno in uspešno Evropo. Letošnje, že osmo zasedanje kitajsko-evropskega foruma 16+1 bo v četrtek v Dubrovniku. Ob mnogih slovenskih podjetjih se ga bo udeležil tudi premier Marjan Šarec.
