Ko je predsednik republike Borut Pahor priredil posvet o demografski politiki s poudarkom na rodnosti in priseljevanju, je dr. Matjaž Gams, eden od vabljenih udeležencev, državni svetnik, redni profesor računalništva na ljubljanski univerzi in vodja odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožefa Stefana, znan tudi po svojih izjavah o vzrokih nizke rodnosti, ki občasno dvigajo prah, to povedal bolj neposredno: »V Sloveniji se vsako leto rodi deset tisoč otrok premalo.« Dr. Janez Malačič, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodilni demograf v naši državi, je na omenjenem posvetu dejal: »Moderne družbe nimajo pravega odgovora, kako nadomestiti premajhno število rojstev.« Zato države, med njimi tudi Slovenija, drvijo v staranje prebivalstva, piše novinarka Marjana Vončina v novi številki Nedeljskega dnevnika. Po napovedih republiškega statističnega urada bo že čez deset let pri nas četrtina prebivalcev starejših od 65 let, sredi stoletja pa že skoraj tretjina.
Skoraj v istem času, ko se je Slovenija malo pogledala v ogledalo in se v predsedniški palači na Erjavčevi cesti spraševala, kako krivuljo rodnosti zasukati navzgor, je mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice objavila 112 strani dolgo dokumentirano poročilo o zlorabljanju mjanmarskih žensk in deklet, ki jih trgovci z ljudmi in včasih celo sorodniki pod različnimi obljubami o dobrih zaslužkih zvabijo v sosednjo Kitajsko, kjer jih prodajo drugim trgovcem, ti pa naprej moškim, da jim rojevajo otroke. Poročilo govori o krutih zgodbah 37 žrtev, tistih redkih, ki jim je uspelo pobegniti iz prisilnega pekla, a za visoko ceno: za vedno so se morale odpovedati otrokom.
»Bilo je leta 2011, ko so nenadoma spet izbruhnili nemiri in tako kot že velikokrat prej smo zapustili domove in bežali. Mislili smo, da se bomo lahko hitro vrnili, a smo se morali zateči v bližino meje, kjer smo ostali v zasilnih razmerah. Prevzela sem skrb za mamo in življenje je bilo eno samo pomanjkanje. Prihajali so kitajski mešetarji in prijateljica mi je rekla, da se na Kitajskem zlahka dobi delo, plača pa je med 4000 in 5000 juani (v našem denarju med 600 in 800 evri). Šla sem… A ni me čakalo delo, ampak so me dali v skupino žensk, ki so jih prodali moškim. Zaprli so nas, zaklenili vrata in potem smo bile kot na razprodaji. Vprašali so me, katerega moškega bi si izbrala za moža. Bilo jih je veliko in rekla sem, da nobenega. Potem so me nekomu dali in začele so se muke… Njegova družina me je potisnila v sobo, zaklenila vrata, ki so se odprla samo takrat, ko mi je moški prinesel hrano. Kadar jo je prinesel, me je posilil. Ker nisem takoj zanosila, so se vsi znašali nad mano in me pretepali. Zabičali so mi, naj ne poskušam pobegniti. Edino možnost rešitve so mi dali po rojstvu otroka. 'Daj nam otroka in potem izgini!' Vzeli so mi ga in nikoli več ga nisem videla,« je pripovedovala ena od žrtev, ki ji je uspelo pobegniti, zgodbe na stotine deklet pa so podobne. Prodajali so jih kot živino na sejmu: za tisto, ki je bila rosno mlada in lepa, je bilo treba odšteti več denarja, trgovci so s tem služili, one pa so postale spolne sužnje z nalogo, da rojevajo otroke.
Novih pacientov ne sprejemamo
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kakšna prihodnost čaka slovenske kinodvorane, zakaj so tožilci v Celju tako učinkoviti, kakšen boj čaka slovensko zdravstvo zaradi pomanjkanja zdravnikov, kako je videti delovni dan v tovarni Emo v Celju, kaj ponujajo velike potniške ladje, ki pripeljejo turiste na slovensko obalo – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
