Kustosinja razstave Heike Eipeldauer je ob tem poudarila, da je Kokoschka utiral pot dunajski moderni: »Bil je nadvse pomemben za začetek ekspresionizma.«
Kokoschka je znan predvsem po realističnih portretih, nekateri so na ogled tudi na pričujoči razstavi. Pod naslovom Kokoschka kot razparač duš so razstavljene tudi slike, ki portretirancem niso bile najbolj po godu.
»Njegov mecen Adolf Loos se je že zgodaj ponašal z obsežno zbirko Kokoschkinih del. Obljubil mu je tudi, da bo odkupil tudi vse te nevšečne portrete,« je pred odprtjem razstave povedala kustosinja.
Kokoschka je upal, da bo nekoč imel svojo galerijo portretov. Med drugim je želel portretirati zgodovinske osebnosti, kot so bili Stalin, Churchill in Mahatma Gandhi, a se mu želja ni izpolnila.
Je pa portretiral nekdanjega nemškega kanclerja Konrada Adenauerja. Portret zdaj visi nad delovno mizo kanclerke Angele Merkel. Kot pravi Heike Eipeldauer, so urad kanclerke zaprosili, če bi jim portret posodili za razstavo, a so prejeli zabavno zavrnitev, da to ni mogoče zaradi »lastnih potreb«.
Na razstavi so poleg portretov na ogled številne grafike aktov, krajine in tudi biblične upodobitve, še poroča dpa.
Kokoschka sodi med najpomembnejše umetnike 20. stoletja in je eden glavnih predstavnikov dunajske moderne. Rodil se je v Spodnji Avstriji in od leta 1904 obiskoval dunajsko šolo za umetnost in obrt, današnjo Univerzo uporabnih umetnosti. Deloval je kot slikar, grafik, scenarist, dramatik in esejist.
Vztrajno se je upiral tedaj prevladujočemu jugendstilu. Z obrito glavo in svojim takrat radikalnim umetniškim slogom je med svojimi sodobniki veljal za upornika. Ustvaril je nezamenljiv, pogosto mitološko obarvan jezik politične angažiranosti.
Nacionalsocialisti so njegovo delo uvrstili med t.i. izrojeno umetnost, za Hitlerja je bil »sovražnik umetnosti št. 1«. Kot politični migrant se je selil z Dunaja v Dresden, Prago in London, leta 1953 pa se je ustalil v švicarskem mestu Villeneuve.
