»Žal nisem imel najboljših nog. Nisem se najbolje počutil. Ko se je naredila selekcija na Kapelmuur, 70 kilometrov pred ciljem, sem ostal spredaj, potem pa mogoče preveč energije porabil za pokrivanje napadov. Sam sem želel naprej, ker sem vedel, da bom težko preživel naslednjo selekcijo. Solo napad čez Kanarieberg ni bil najboljša ideja, ker so v ozadju odpadniki priključili in je znova nastala velika zasledovalna skupina. S perspektive poznavanja dogajanja zdaj vem, da ni imelo smisla iti sam v pobeg, ampak to so izkušnje. Upam, da jih bom naslednjič lahko uporabil,« je slovenski kolesar Matej Mohorič (Bahrain Merida) opisoval svojo krstno Flandrijo, po mnenju mnogih največjo in najprestižnejšo enodnevno klasiko na svetu.
Mohorič je bil pred zgodovinsko klasiko s 103. izvedbo že na očeh številnih poznavalcev. Mnogi so ga že uvrščali v drugo vrsto favoritov. Ne sicer v krog velikih zmagovalcev (Van Avermaet, Štibar, Sagan, Jungels, Gilbert, Naesen), a zagotovo višje kot leto starejšega kasnejšega zmagovalca Italijana Alberta Bettiola (EF Education First). Mohorič je bil letos sploh prvič v središču sveta prvih spomladanskih enodnevnih dirk. Na obeh velikih generalkah Gent–Wevelgem in otvoritvi Flandrije je končal med najboljšimi – na 9. in 15. mestu. Končno 41. mesto na dirki po Flandriji tako ni posebno izstopajoč dosežek, niti zanj niti za ekipo Bahrain Merida. A šteje marsikaj drugega. Z borbeno vožnjo se je v dresu slovenskega prvaka znova pokazal milijonski publiki in še enkrat potrdil, da bo kolesar prihodnosti tudi na najbolj spremljanih enodnevnih dirkah pomladi. »Na Flandriji je posebno vzdušje, množica navijačev, veselica. Upam, da z novimi izkušnjami še pridem nazaj,« je po šesturni preizkušnji že razmišljal Mohorič.
Tratnik je občutil krst
Sicer končno 24. mesto klubskega kolega Ivana Garcie Cortine kot najboljši dosežek ekipe Bahrain Merida ne bo za slavnostne večerje, toda Mohorič, Kristijan Koren kot eden najbolj razpoloženih pomočnikov (47. mesto v skupini z Mohoričem) in Jan Tratnik so s športnim direktorjem Borutom Božičem novinci v tej vlogi. »Krst sem še kako dobro občutil,« je pripomnil Jan Tratnik. »Nimam veliko izkušenj za tako specifično dirko, veliko energije sem porabil za boj za prostor v koloni. V drugem delu sem se dobro počutil. Pred drugim vzponom na Kwaremont sem poskušal z napadom, ampak sem naredil napako na spustu, dvakrat močno zaviral in hitro ostal preveč v ozadju. Flandrija? Izjemno zahtevna, vsekakor pa čudovita dirka,« je bil navdušen Idrijec.
Luka Mezgec je legendarno Flandrijo odpeljal četrtič. Kot glavni pomočnik Mattea Trentina (21. mesto) njegova prioriteta seveda ni bil lasten rezultat. »Imeli smo čudovito vreme. Prekrasno vzdušje. Flandrija je spektakel. Spektakel neverjetnih razsežnosti. Moja naloga je bila, da sem do Trentina 'pozicioniran' v ospredju pred ključnim vzponom na Kwaremont, kjer se je odprla prava dirka. Po tistem sem se v svoji skupini, ki se je naredila po selekciji, pripeljal do cilja. Zame je bila Flandrija zelo podobna kot prejšnja leta. Zmagovalec pa je zagotovo iz drugega plana,« je kakšno uro po zaključku klasiko opisal Luka Mezgec, ki je v Oudenaarde pripeljal v skupinici z Janom Tratnikom.
Urša Pintar navdušena nad vzdušjem
Na ženski različici Flandrije, letos so izpeljali 16. izvedbo, enako je štela v ženski svetovni niz World Toura, sta v dresu BTC City Ljubljana do cilja štiriurne preizkušnje pripeljali tudi obe Slovenki Urša Pintar (54.) in Anja Longyka (88.). »Težko je na kratko opisati dirko po Flandriji, občutki ob taki množici navijačev so neverjetni,« pravi Urša Pintar, ki je po svoje ena od junakinj teh spomladanskih dirk. Zraven je kljub poškodbi, ki jo je staknila pri padcu na dirki pred mesecem dni. »V čast mi je, da smo kot ekipa BTC City Ljubljana prejeli povabilo na to spektakularno dirko in tega ne gre zamuditi. Flandrija te nikakor ne pusti ravnodušnega, enostavno te prevzame. Veselila sem se nastopa na tej dirki, čeprav si zloma dlani še nisem pozdravila. Na tlakovanih kolovozih je bilo zelo boleče, tam je prišlo tudi do selekcije. V zadnjih 30 kilometrih mi ni uspelo držati vodilnih. Žal,« je dodala Pintarjeva.
