Mlademu avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu (Ljudska stranka - ÖVP ) so dolgo očitali, da se ne odziva na ekscese skrajno desne Svobodnjaške stranke (FPÖ), ker je koalicijska partnerica. Tako je molčal, ko je na primer lani notranji minister Herbert Kickl (FPÖ) izjavil, da je treba imeti prosilce za azil »skoncentrirane« na enem mestu. V zadnjih dneh pa je 32-letni Kurz vendarle javno nastopil proti tesnim vezem svobodnjakov z identitarci. Gre za skrajno desno gibanje, v katerem zlasti radi govorijo o »veliki izmenjavi ljudstev«, to je, da nameravajo svetovne elite, ki da delujejo iz ozadja, v Evropi naseliti Afričane, predvsem muslimane, in tako islamizirati staro celino.
Preiskava tožilstva v Gradcu
Doslej Kurza tesne vezi FPÖ z identitarci, ki so ponekod v Evropi zaradi nasilja in ogrožanja ustavne ureditve tarča kazenskega pregona, niso motile. To se je spremenilo, ko je časnik New York Times razkril, da je vodja avstrijskih identitarcev Martin Sellner januarja lani prejel donacijo v višini 1500 evrov od Avstralca, ki je pred tremi tedni v novozelandskem mestu Christchurch v dveh džamijah ubil petdeset ljudi. Množični morilec je svoj zločin opravičeval kot odziv na »veliko izmenjavo«. Državno tožilstvo v Gradcu je začelo preiskavo, ali obstajajo še druge vezi med njim in Sellnerjem, ki je znan po svojih romanjih k spomenikom padlih Hitlerjevih vojakov.
Kurz je na twitterju od FPÖ zahteval, da »takoj odločno ukrepa in pretrga vse vezi z identitarci«. Za avstrijsko televizijo pa je dejal: »Desni radikalci niso nič boljši od islamističnih teroristov. Obe radikalni ideologiji predstavljata nevarnost za našo državo in zanju ni mesta v naši svobodni in liberalni družbi.«
Med številnimi vezmi med FPÖ in identitarci omenimo, da ima v Gradcu eden od članov FPÖ v svojem stanovanju prijavljen sedež identitarcev. Sploh so jim mediji svobodnjakov zelo naklonjeni. Zlasti je z identitarci tesno povezan notranji minister Kickl. Sam Sellner je pohvalil delo »doslej najboljšega« notranjega ministra.
Vpliv na vladno politiko
Pravzaprav poskuša FPÖ v zadnjem letu, kar je v vladi, uresničiti zahteve identitarcev, kar je bilo očitno pri vladni zavrnitvi migracijskega pakta (marakeške deklaracije), ki ga je Kurz celo hotel podpisati. V zadnjem času pa je ostre proteste med opozicijo izzvalo razkritje, da avstrijska vojska od februarja omogoča identitarcem zaposlitev v svojih vrstah. Obrambni minister Mario Kunasek (FPÖ) je zaradi pritiska javnosti sporočil, da se to novo določilo, ki po njegovem zatrjevanju ni njegovo, takoj razveljavlja. Identitarci tudi podpirajo Kicklovo prizadevanje, da bi prosilci za azil za uro dela v prid skupnosti, kot je delo v parkih, dobili največ 1,5 evra (doslej so dobili 5 evrov). Tu se deloma kaže, da se identitarci še najbolj bojijo za svoj visok standard. Zaradi povezav notranjega ministra Kickla s skrajnimi desničarji (pravzaprav je eden od njih), pa tudi zaradi navduševanja v FPÖ nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom so celo avstrijske tajne službe precej izolirane od ostalih evropskih. Kurz je zato zahteval, da tajne službe poročajo tudi njemu.
Vodja svobodnjakov Strache sicer neprepričljivo zanika, da bi obstajale vezi med njegovo stranko in identitarci. A drugače je razbrati iz facebookove skupine, v katerih volilci FPÖ nasprotujejo distanciranju od identitarcev, Kurza pa obtožujejo, da hoče pred evropskimi volitvami pritegniti del volilcev FPÖ.
