Ampak saj veste, vreme gre svojo pot, enkrat bolj po približno ustaljeni poti, drugič manj. To je podobno, kot če pri vinu pričakujemo, da bo vsaka letina enaka, da bo vino enako dobro ali imelo enake lastnosti in okus. Ja, ne gre! Enkrat je sonca več, drugič je jeseni premokro in začne grozdje gniti, pa ga dobesedno rešujejo, čeprav še ni optimalno zrelo, da vsaj nekaj dobijo iz njega. V naravi je vse le boljši ali slabši približek, vse je odstopanje od povprečja, ki smo si ga izračunali ali izmislili mi. Zato, da lažje primerjamo in potem govorimo o rekordih pa o nenavadnih pojavih in nam zaradi tega postane življenje zanimivejše, »se kaj dogaja«, ni vedno enakomeren dolgčas.
A najbrž si prav tak enakomeren in predvidljiv dolgčas želijo rastline pa tudi preostala živa bitja. Pod enakomeren dolgčas seveda ne mislim, da bi bilo vreme ves čas enako, ampak da teče po ustaljenih in predvidljivih tirnicah. Tudi z mrazom, sušo, vročino, če je tako »običajno«. Kaj pa koristi kaktusu, če je več dežja kot običajno? In puščavske živali bi tudi izgubile življenjski prostor, če bi puščava zaradi spremenjenih podnebnih razmer ozelenela. Še beduini se najbrž ne bi počutili domače v takem primeru. Gre za našo navajenost, prilagojeno življenje in preživetje v določenih razmerah. Če se ti pogoji prehitro spreminjajo, se nimamo časa prilagoditi.
Morda imamo občutek, da smo se v današnjem hitrem življenjskem tempu sposobni hitro prilagajati, pa to ni čisto res. Znamo se prilagajati, na primer, spremembam cen v trgovinah, prilagajamo se trgu dela, a že težje, nikakor pa se ne moremo prilagoditi prevročim poletjem, na primer, ali pa pomanjkanju pitne vode zaradi dolgotrajnejših suš. Tu smo pravi mastodonti. Tudi po mišljenju. »Saj se bo izboljšalo,« rečemo in čakamo, da bo spet toliko dežja, da se bodo obnovili in napolnili vodni viri, da bo dovolj elektrike. Poletno vročino prej ali slej konča jesen, prej pa do konca navijemo klimo in porabljamo elektriko in tako še povečujemo okoljsko škodo. Sam temu pristopu reševanja težav pravim »buldožerski pristop«.
