Kako velik problem je odpadna embalaža, smo se v Sloveniji spet zavedeli po sodbi upravnega sodišča, ki je januarja v tožbi podjetja Interseroh odločilo, da so družbe za ravnanje z odpadno embalažo dolžne prevzemati le toliko embalaže, kolikor je z embalažnino pokrijejo podjetja. Odpadne embalaže pa je veliko več, kot je zanjo plačane embalažnine. Zatem ko so tej sodbi sledile še druge družbe za ravnanje z odpadno embalažo, se je do junija pri komunalnih podjetjih nakopičilo že 6000 ton odpadne embalaže, samo pri ljubljanski Snagi več kot 1800 ton. Zato nas je zanimalo, koliko odpadne embalaže se zbere v prestolnici na leto in kaj lahko vsak stori, da bi je bilo manj.
Pri Snagi ocenjujejo, da bodo letos na območju Ljubljane in desetih primestnih občin zbrali nekaj manj kot 18.000 ton mešane komunalne embalaže (MKOE), kar nanese okoli 46 kilogramov na prebivalca (v zadnjih desetih letih se je količina skoraj podeseterila). Ljubljančani se sicer ponašajo s tem, da dokaj vestno ločujejo odpadke, po oceni Snage natančneje prebivalci hiš in manj natančno tisti, ki stanujejo v blokih, a v črnem zabojniku, namenjenem mešanim komunalnim odpadkov, kar desetino smeti še vedno predstavlja plastična embalaža.
Najpogostejša napaka pri ravnanju z embalažo je, da ta konča v napačnem zabojniku, poudarja Nina Sankovič, svetovalka direktorja in vodja odnosov z javnostmi v javnem podjetju Snaga, ki se ji pobuda, da bi znotraj zbiranja embalaže to ločevali na več različnih podskupin, trenutno ne zdi smotrna. »Postavitev sistema ločenega zbiranja kovine in plastike bi komunalnim podjetjem povzročila velike stroške, okoli 70 odstotkov tako zbrane embalaže pa konča kot gorivo oziroma v sežigalnicah v tujini. Če bi zagotovili, da večina pristane v tovarnah za recikliranje, pa bi bila zgodba drugačna,« poudarja Sankovičeva. A še pomembnejše kot samo ločevanje odpadkov bi bilo, da bi v vsakodnevnem življenju »proizvedli« čim manj smeti, zlasti embalaže. To lahko storimo tako, da se izogibamo plastičnim izdelkom za enkratno uporabo (vrečkam, slamicam za pijače, oblačilom iz sintetičnega materiala). Če pa se jim že ni mogoče povsem izogniti, je pametno vsaj pomisliti na njihovo ponovno uporabo. To sta namreč dva pomembna dejavnika, s katerima lahko sami vplivamo na manjše kopičenje odpadkov.
Kaj lahko storimo sami
»Želimo si, da bi občani postali bolj premišljeni, ozaveščeni in odgovorni potrošniki, ki se zavedajo posledic svojih nakupov tako za ljudi kot živali pa tudi za okolje,« pravi Sankovičeva, ki kot primer dobre prakse izpostavlja trgovino brez embalaže Bert in Center ponovne uporabe, a izpostavlja, da je treba na tem področju narediti še veliko več.
Pri tem ne gre za drastične spremembe v vsakdanjiku, ampak zgolj za preproste prilagoditve – namesto plastičnih vrečk lahko uporabljamo nakupovalne torbe in cekarje, izbiramo izdelke brez embalaže, kupljeno lokalno pridelano hrano pa zavijemo v časopisni papir, ne pa v folije ali vrečke. Tako bomo tudi vplivali na manjše izpuste mikroplastike v okolje, ki je nastane največ ravno z razpadom večjih kosov neustrezno odložene plastike.
Od leta 2019 v Sloveniji popolna prepoved plastičnih vrečk
Po podatkih Eurostata v Evropi pridelamo 26 milijonov ton plastičnih izdelkov na leto, evropska komisija pa se bo s tem spopadla z omejitvijo ali prepovedjo uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Kmalu bodo tako prepovedani vatirane palčke, plastične posode, jedilni pribor, plastični pripomočki za mešanje koktajlov in slamice za pitje, saj imamo za te izdelke alternative. Plastični kozarčki naj bi bili še dovoljeni, a le, če imajo pokrovčke.
V Sloveniji pa bodo od 1. januarja 2019 na vseh prodajnih mestih prepovedane brezplačne plastične nosilne vrečke.
