Na cvetni prah je alergičnih vse več ljudi, občutljivost zanj pa je zelo različna. Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjajo, da ta teden »v nižinah poteka glavna sezona cvetnega prahu breze, obremenitev bo v suhem vremenu visoka. Krajevne plohe bodo le začasno znižale obremenitev zraka. Cveti gaber in dodatno bremeni zrak z alergeni, sorodnimi brezi. Letošnja sezona velikega jesena je podpovprečna, obremenitve bodo nizke do srednje visoke. V zraku bo nizko alergeni cvetni prah topola, vrbe in javorja. Bližamo se cvetenju hrasta.« Zrnca, ki so namenjena spolnemu oplojevanju višjih rastlin, za mnoge predstavljajo nočno moro, a so vseeno nujen poganjalec ekosistema.
V Sloveniji so alergeni v zraku navzoči od konca februarja do jeseni, simptomi alergikov so lahko manj ali bolj intenzivni: nekateri samo kihajo, drugi razvijejo seneni nahod, pri tretjih se pojavi astma. O tem, kako se spopadati z njimi, smo v zadnjih letih vse bolj informirani, manjkrat pa se vprašamo, kaj je tisto, kar nam gre tako v nos.
Vetrocvetke, žužkocvetke in vodni tokovi
Cvetni prah je fine ali grobe strukture, s prostim očesom je komaj viden. Cvetni prah imenujemo tudi pelod, sestavljajo pa ga drobna zrna, ki nastajajo v moških organih kritosemenk (najvišje razvite rastline, ki cvetijo in razvijejo plod) in igličastolistnih golosemenk (te rastline ne razvijejo plodov). Procesu prenosa peloda s prašnikov na brazdo pestiča pravimo oprašitev. Poznamo rastline, ki jih oprašuje veter, in rastline, ki jih oprašujejo žuželke. Prve imajo neznatne cvetove, prašniki imajo zelo dolge in nežne prašne niti, ki jih strese že rahel veter in otrese cvetni prah, med njih spadajo na primer trave. Druge imajo živobarvne cvetove, da jih žuželke že na daleč vidijo, njihov pelod je lepljiv, da se lahko prime opraševalcev. Najpomembnejše opraševalke rastlin so čebele, saj oprašijo kar 70 do 80 odstotkov sadnega drevja.
Vendar čebele, čmrlji in ose še zdaleč niso edina živa bitja, ki letajo s cveta na cvet. Muhe oprašujejo cvetove kakavovca in nam s tem zagotavljajo uživanje čokolade. Afriški, azijski in avstralski netopirji oprašujejo drevesa, kot sta kapokovec in baobab. Metulji v vsej svoji lepoti oprašujejo še lepše orhideje, nektar srkajo tudi ptice, med katerimi so zelo aktivni kolibriji, ki veljajo za najmanjše ptiče na svetu. Opraševanje s pomočjo živali je poseben primer sožitja, ker rastlina spodbudi žival, da pride v bližino njenih spolnih organov v zameno za nektar. Rastline so se v razvoju prilagodile na določeno vrsto opraševalcev in obrnjeno – pogosto obiskujejo opraševalci zelo ozek nabor rastlin, na katere so se prilagodili. Cvetovi žužkocvetk so običajno živih barv in dišijo, pri vetrocvetkah so manj opazni, ne dišijo in ne izločajo medičine. Prašniki in brazde pestičev običajno segajo daleč iz cveta, da bi bili čim bolj izpostavljeni vetru.
Sicer poznamo še navzkrižno opraševanje in samoopraševanje kopenskih rastlin, v vodnih biotopih pa se dogaja opraševanje z vodo. Ta proces poteka pri kritosemenkah, kot je prava morska trava, ki pelode spusti v vodo, glavno delo pa nato opravijo vodni tokovi…
