»Imam klasičen seneni nahod in vsako leto skoraj natančno en mesec kiham, smrkam, mi teče iz nosa in oči, me srbi tudi v grlu in ušesih, kjer se ne moreš niti popraskati,« je naštela neprijetne znake alergije na trave sogovornica, ki želi ostati anonimna. Nalezljivo optimistično pa je še razložila, da s svojo alergijo, ki se vedno začne sredi maja, dobro shaja in se je z njo naučila živeti. Zato ji tudi zdravil ni treba jemati, le oči in nos si redno spira. »Tudi v mojem otroštvu ni moja mama, ki je bila zdravnica, zaradi alergije nikoli delala drame. Spomnim pa se, da mi je bilo včasih zelo težko v šoli, saj sem kihala in smrkala in se nisem mogla zbrati prav proti koncu šolskega leta, ko so se zaključevale ocene. Težko je bilo zlasti pri pisnih testih. Če kihneš 15-krat zaporedoma, ti teče iz oči in nosa in se ne moreš zbrati, te to mora motiti pri pisanju,« se spomni in doda, da se zdaj na alergijo pripravi.
Ker je prepričana, da alergije izhajajo iz prebavil, prisega na razstrupljanje telesa, krepitev imunskega sistema in uživanje zdrave in uravnotežene prehrane. Se pa v času alergije izogiba travnikom in doda, da ji pomaga tudi dobra volja. Poskusila je z različnimi nasveti, tudi z uživanjem medu in cvetnega prahu, a so ji po slednjem vedno zatekle ustnice. Zato s cvetnim prahom ne eksperimentira več, ugotavlja pa, da ji po dežju, ko naj bi bil zrak opran, nikoli ne odleže, čeprav že vse življenje posluša, da je pri senenem nahodu vedno tako.
Seneni nahod je lahko ozdravljiv
V Sloveniji se začne cvetno obdobje že januarja in traja do konca poletja. Sredi zime je mogoče seneni nahod zlahka zamenjati s simptomi navadnega prehlada. »Včasih sprva ne vemo čisto natančno, ali gre za virusni ali alergijski rinitis, se pravi za seneni nahod ali navadni prehlad,« pritrjuje specialist internist Peter Kopač iz Bolnišnice Golnik. »Pri obeh gre lahko za zamašen nos, voden izcedek iz nosu, smrkanje, kihanje, izgubo vonja in srbenje, solzenje in pordelost oči,« razloži in nadaljuje, da je za seneni nahod značilno, da se ponavlja vsako sezono in traja več mesecev, prehlad pa traja deset dni. Zaradi navadnega prehlada obisk pri zdravniku ni potreben, če pa se simptomi ponavljajo vsako leto ob enakem času in trajajo daljše obdobje, je nadaljnja diagnostika potrebna.
Če so znaki blagi, pri senenem nahodu pacientom ni treba vedno k zdravniku. Neprijetne simptome lahko sami blažijo z antihistaminiki v obliki sirupa za otroke in tablet za odrasle, ki so prosto dostopni v lekarnah. Če pa so simptomi izrazitejši in krnijo kakovost življenja do mere, da pacient ne more normalno delati in je moteno tudi njegovo spanje, je nujen pregled in ustrezno zdravljenje. »Zgodnja diagnostika je pomembna zaradi pravočasnega in pravilnega zdravljenja, saj lahko nepravilno zdravljen alergijski rinitis vodi v astmo. Možnosti za njen razvoj so pri pacientih z alergijskim rinitisom desetkrat večje,« razloži Peter Kopač. Diagnostika je enostavna, anamnezo potrdijo s kožnimi ali krvnimi alergijskimi testi.
»V naši ambulanti pacienti najpogosteje tožijo, da imajo tri do štiri mesece na leto zamašen nos, težko dihajo, iz nosa jim teče voden izcedek, boli jih glava, ne morejo se skoncentrirati in ponoči težko spijo. Prav tako se na prostem ne morejo ukvarjati s športom,« opisuje tegobe pacientov alergolog Kopač, ki zlasti tistim, ki še ne vedo točno, pri čem so, priporoča vodenje dnevnika alergije, ki se nahaja na straneh NIVZ. Z njegovo pomočjo si bodo hitro na jasnem, ali se njihovi simptomi ujemajo z vsebnostjo cvetnega prahu v zraku ali ne. Za tiste, ki že imajo potrjeni alergijski rinitis, pa je pomembno, da sledijo pelodni napovedi, ki je tudi vključena na straneh NIVZ in se zdravijo oziroma prilagajajo svoje aktivnosti skladno napovedim.
Dnevnik cvetnega prahu
Dnevnik cvetnega prahu je računalniški program, ki uporabnikom pokaže, katere vrste alergogenega cvetnega prahu so prisotne v zraku na določenem območju. V aplikacijo so vneseni rezultati merjenj obremenjenosti zraka s cvetnim prahom za vso Evropo. Uporaba dnevnika, ki je zasnovan kot vprašalnik, je brezplačna. Uporabnik vanj dnevno vpisuje splošno počutje, jakost simptomov alergijske bolezni, ki se nanašajo na oči, nos in pljuča ter uporabo zdravil in tako na enostaven način poveže simptome alergijske bolezni z obremenjenostjo zraka s cvetnim prahom ter ugotavlja vzroke za poslabšanje in izboljšanje alergijske bolezni.
Na NIVZ pojasnjujejo, da te informacije ne nadomeščajo alergološkega testiranja, so pa lahko uporaben pripomoček tudi pri diagnostiki in zdravljenju. Predvsem so spodbuda za samokontrolo bolezni. Ker so v program vključene le rastline, ki najpogosteje povzročajo alergije, omogočajo uporabnikom dodatne informacije tudi v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.
Antihistaminika ne jemljemo vnaprej
»Nagnjenost k tem alergijam ima neko gensko predispozicijo, a še ni dokazano, da bi bil seneni nahod, ki pesti okrog 30 odstotkov odraslih in med 30 in 40 odstotki otrok, deden. Po opravljeni diagnostiki znamo predvidevati, kdaj se bodo težave začele in lahko pravočasno začnemo s preventivo. Nosni steroid, ki je temeljno zdravilo za alergijski rinitis, je namreč treba začeti jemati vsaj dva tedna pred simptomi. Ob pregledu pa se znamo odločiti tudi za specifično imunoterapijo,« razloži Kopač in pojasni, da je danes seneni nahod ob zgodnji diagnostiki in s pravočasnim začetkom imunoterapije ozdravljiv, a ne vedno. Ozdravijo približno 30 odstotkov pacientov, približno toliko pa jim uspejo bolezenske znake tako omiliti, da niso več moteči.
Z osnovno simptomatsko terapijo se simptome senenega nahoda blaži s tabletkami in pršili. Z zdravljenjem vzrokov bolezni pa se spopada dolgotrajnejša imunoterapija s ponavljajočim se vnašanjem alergena v telo. Zdravljenje traja najmanj tri leta. Alergen lahko vbrizgajo pod kožo ali razpršijo pod jezik. Boljše uspehe dosegajo pri pacientih mlajših od 50 let in pri pacientih, ki so alergični na manj alergenov.
»Če postanejo simptomi senenega nahoda tako močni, da pacienti potrebujejo antihistaminike, ki so v prosti prodaji ali na recept, vsak dan, jim zdravnik predpiše nosni steroid, ki ga je treba jemati redno. Antihistaminike, ki delujejo takoj, se jemlje po potrebi in ne, kot je še vedno močno razširjeno napačno mnenje, da jih je treba jemati preventivno že vnaprej,« opozarja Kopač in razloži, da morajo pacienti z dokazanim alergijskim rinitisom vnaprej začeti preventivno jemati le nosni steroid, ki začne zares učinkovati šele po dveh tednih. Tudi potem ga je treba jemati redno ves čas predvidenega cvetenja alergena, tudi če pacient kakšen dan nima težav. To nosno pršilo vedno predpiše zdravnik, še enkrat poudari Kopač in doda, da imajo današnji antihistaminiki zelo redke in blage stranske učinke. »Pojavlja se lahko le rahla zaspanost. Zato lahko pacienti ob večjih težavah vzamejo tudi dvojni odmerek.«
Navzkrižna alergija
Ljudje, ki so alergični na cvetni prah, morajo v času cvetenja stanovanja zračiti le ponoči, prati perilo pri višjih temperaturah in ne sušiti na svežem zraku. V času cvetenja bi se morali zadrževati doma, si pogosteje umivati lase, pogosto menjavati oblačila in se odreči obisku zaprtih kloriranih bazenov. Izogibali naj bi se tudi stresu, alkoholu in tobačnemu dimu, čeprav znanstvenih študij o tem še ni. Veliko (70 odstotkov ljudi, ki so alergični na lesko in brezo) ima tudi navzkrižno alergijo na botanično sorodna živila, saj so beljakovine iz peloda zelo podobne beljakovinam v sadju pa tudi korenju, papriki, zeleni in peteršilju. Neprijetno ščemenje, srbenje in občutek otekanja ust občutijo zlasti pri uživanju svežega koščičastega sadja kot so jabolka, breskve, jagode, marelice, češnje, kivi ter lešniki, mandlji in arašidi. Kuhano sadje in zelenjava jim ne povzročajo težav.