Ameriški predsednik Donald Trump znova zagrozi z zaprtjem južne meje, če mehiška vlada do sredine tedna ne bo ustavila prihoda migrantov iz srednjeameriških držav tako imenovanega severnega trikotnika. To so El Salvador, Honduras in Gvatemala, ki jih namerava Trump kaznovati s prekinitvijo denarne pomoči, ker menda niso ukrenile ničesar za ustavitev karavan migrantov.
Gradnja zidu na meji z Mehiko in ustavitev migracijskega toka iz Latinske Amerike, zlasti iz srednjeameriških držav, ostaja neizpolnjena obljuba Trumpovega predsedovanja. V prizadevanju, da bi premagal ovire, ki mu jih je za gradnjo zidu postavil kongres, se je odločil ponovno pritisniti na južno sosedo z grožnjo, da bo mejo zaprl tudi za trgovino. Prvič je to grožnjo izrekel oktobra lani, nato jo je za nekaj ur izpolnil v novembru in decembru. Minuli petek jo je ponovil z ultimativnim rokom do sredine tega tedna. »Če Mehika ne bo nemudoma ustavila vseh ilegalnih migrantov, ki prestopajo južno mejo Združenih držav, bom naslednji teden mejo oziroma vsaj njen večji del zaprl,« je v petek sporočil prek twitterja in pozneje s Floride dodal, da bo meja zaprta za dolgo časa.
Največja ameriška skupnost zunaj ZDA je v Mehiki
V več svojih tvitih je obtoževal ameriško demokratsko stranko in Mehiko, da ne zadostita njegovim željam. Južni sosedi je očital, da bi morala ukrepati in ne le govoriti in da na račun ZDA zasluži več kot 100 milijard dolarjev. Po njegovem bi migracijski tok lahko zelo enostavno zajezila, tako pa samo jemlje denar in govori. Dejal je: »Mi zapravljamo denar z njimi, še zlasti če k temu dodamo tihotapljenje drog (…), kar pomeni, da bi bila zapora meja nekaj dobrega.«
Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen je opozorila, da bi imelo zaprtje meje težke posledice za Mehiko, saj so ZDA njen tretji komercialni partner. Menjava med državama je lani znašala 612 milijard dolarjev, velik del tega pa je potekal med zveznimi državami na obeh straneh meje.
Mehiški minister za zunanje zadeve Marcelo Ebrard je na Trumpovo grožnjo prek twitterja odgovoril, da Mehika ne podlega ustrahovanju: »Smo dobra soseda, vprašajte samo milijon in pol Američanov, ki so našo državo izbrali za svoj dom in so največja ameriška skupnost zunaj ZDA. Za njih smo najboljša država soseda.« Mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador pa je pred tem izjavil, da morajo problem ilegalnih migracij skupaj reševati ZDA in srednjeameriške države in da »si nikakor ne želimo konfrontacij z ameriško vlado«.
Ukinjanje pomoči Hondurasu, El Salvadorju in Gvatemali
V soboto pa je Trump odredil ukinitev denarne pomoči El Salvadorju, Hondurasu in Gvatemali, ker naj bi tamkajšnje vlade v tem trenutku same pripravljale dve novi karavani migrantov, ki naj bi se kmalu odpravili proti ZDA. V petkovem sporočilu je zapisal: »Plačujemo jim zelo veliko denarja, a jim ne bomo plačali več, ker za nas niso storili ničesar.« Po njegovih besedah jim ZDA letno namenjajo 500 milijonov dolarjev pomoči, medtem ko uradni podatki za letos kažejo drugačno številko, to je 180 milijonov dolarjev za vse tri države. Te države so bile in so še vedno pod okriljem in nadzorom Washingtona, kjer vsako odstopanje od želene politike terja svojo ceno z odstavitvijo vlade ali državnim udarom. Korupcija in katastrofalne socialne in ekonomske razmere v teh državah pa so v veliki meri tudi posledica ameriških intervencij; kršijo se človekove pravice, vsak najmanjši poskus spremeniti sistem pa se lahko plača z glavo. In od tega ljudje bežijo.
Ameriški obmejni organi so februarja letos zabeležili okoli 76.000 ilegalnih prehodov čez mejo, pretežno migrantov iz omenjenih treh držav. To število je precej manjše kot pred dvajsetimi leti, ko so prihajali večinoma moški posamično. Danes pa 65 odstotkov migrantov predstavljajo družine z otroki, ki se takoj po prehodu meje predajo mejnim organom, kar je povzročilo kolaps zapornih centrov. Tam je zdaj nameščenih od 300 od 400 odstotkov več migrantov, kot so njihove osnovne kapacitete. Ameriški komentatorji ob tem opozarjajo, da ne gre za nobeno izredno situacijo, kot to poskuša prikazati Trump, temveč za njegovo predvolilno strategijo, da bi leta 2020 dobil še en predsedniški mandat.
