Varnostne čelade pomagajo preprečiti poškodbe glave in celo rešujejo življenja, zaradi svoje oblike pa so dokaj omejene glede območja, ki ga ščitijo. Pravzaprav v večini kolesarskih nesreč niti ne pridejo do izraza, saj pri kolesarskih nezgodah precej pogosteje kot v zgornjo, stransko ali zadnjo stran glave udarimo ob tla s kakšnim drugim delom telesa oziroma priletimo na brado ali obraz. Švedsko podjetje Hödvig je zato že pred časom izdelalo posebno ovratnico, ki se v primeru prometne nesreče spremeni v zračno blazino za glavo. Ta ima poleg bolj celostne zaščite glave tudi to prednost, da vam ne pokvari pričeske, dokler se ne ponesrečite.
Francosko podjetje Helite je nekaj podobnega naredilo tudi za preostalo telo. Sprva so sicer izdelovali zaščitno opremo za jahanje in motoriste, od tam do kolesarjenja pa ni velik korak. Podjetje trdi, da kar 40 odstotkov resnih poškodb pri kolesarskih nesrečah utrpimo v predelu trupa. Dodatnih 25 odstotkov je poškodb na območju hrbtenice. Da bi bili zares varni na kolesu, torej ni dovolj zgolj napredna zračna blazina za glavo, temveč takšno zračno blazino potrebujemo tudi za omenjene kolesarsko najbolj ogrožene predele telesa. S tem ciljem je nastal zaščitni jopič b'safe, ki se napihne, ko kolesar pade s kolesa.
Tehnologija za varnostnim sistemom b'safe je pravzaprav kar zanimiva in je sestavljena iz dveh delov. Prvi je napihljivi zaščitni jopič, drugi pa posebna električna naprava, ki jo nastavimo pod sedež kolesa. Električna naprava vsebuje pospeškometer, ki zazna nenadne dogodke, kot je trk kolesa, in podatek o tem prek brezžičnega signala posreduje jopiču, ki je prav tako opremljen s senzorjem gibanja. Če tudi ta senzor zazna dražljaj, ki nastane ob padcu kolesarja, sproži mehanizem za instantno polnjenje jopiča s CO2. Enako se zgodi, če kolesar s kolesom zdrsne, saj senzor gibanja v jopiču tudi tedaj zazna nenadno spremembo kolesarjevega položaja. Ves postopek od zaznave dražljaja do napolnjenega jopiča naj bi trajal 80 milisekund.
Varnostni sistem b'safe aktiviramo, ko potegnemo zadrgo jopiča do vrha, izklopimo pa ga, ko jo potegnemo povsem dol. Ker senzorja potrebujeta električno energijo, je jopič mogoče polniti s pomočjo USB-kabla, ko je notranja baterija polna, pa zdrži sedem dni. Še boljše se odreže baterija v senzorju pod sedežem kolesa. Ta zdrži do pet let.
Da bi bil nabor zračnih blazin popoln, so pri istem francoskem podjetju izdelali še poseben varnostni sistem, namenjen starejšim občanom in zaščiti njihovih kolkov pred poškodbami ob padcih. Ta naprava je videti kot nekoliko večja torbica za pripenjanje okoli pasu, kakršne smo videvali v 90. letih prejšnjega stoletja. Zračna blazina v tem primeru vsebuje zgolj en senzor, ki se aktivira, ko jo zapnemo okoli pasu. Padec zazna v 200 milisekundah, kar naj bi bila polovica časa do trka ob tla. Dodatnih 80 milisekund potrebuje za polnjenje zračne blazine ob desnem in levem boku.
