Tigri niso edina ogrožena vrsta na planetu. Zakaj ste za tematiko izbrali prav ohranjanje te živalske vrste?
Pred tremi leti se je Discovery povezal z organizacijo WWF z namenom sodelovanja pri projektu ustvarjanja primernega bivalnega okolja za bodoče rodove tigrov. To je sprva vključevalo 400.000 hektarjev površin v Indiji in Butanu. Od takrat so površino podvojili. No, poklicali so me z Discoveryja glede snemanja filma o tej iniciativi. Med raziskovanjem se je pokazalo še marsikaj zanimivega. Spoznal sem, da res potrebujemo tak dokumentarec, pri čemer so mi omogočili povsem proste roke pri snemanju. Pogovarjali smo se z različnimi ljudmi in prišli do številnih zanimivih dognanj in informacij.
Za tiste, ki teh živali ne poznajo tako dobro: katere napačne predpostavke o njih bi morali najprej ovreči?
Tigre imajo po vsem svetu načeloma radi. Tak odnos presega kulturne meje in celine. Ironija je, da tak odnos do teh živali vodi bodisi k njihovemu izumrtju ali k preživetju. Kultna obsedenost z njimi in domnevnimi skrivnostnimi močmi, ki so menda v njihovih telesih, so razlog za obstoj črnega trga in nezakonitega lova. V preteklosti so lovci svojo moč pokazali s tem, da so ubili kralja džungle. Toda ljudje jih imajo po drugi strani radi zavoljo lepote in mogočnosti, te občutke pa bi lahko obrnili v prid in tako pomagali ohraniti te živali.
Kaj vas je med snemanjem o teg živalih najbolj presenetilo?
Ne bi rekel, da je bilo ravno presenečenje, toda koristno se je bilo znova spomniti, da so tigrice in mladički ključ za preživetje vrste. To velja tudi za številne druge živali. Med snemanjem sem spoznal, da za ohranitev vrste ni dovolj onemogočiti nezakoniti lov, pač pa moramo zagotoviti okolje za njihovo življenje. Potrebujejo zemljo, kjer bo dovolj drugih vrst živali za prehranjuje in preživetje. Tigri se razmnožujejo kot mačke. Če so dovolj zavarovani, potem se bodo uspešno razmnoževali.
V predstavitvi dokumentarca slišimo stavek, da bomo z ohranitvijo te vrste morda rešili tudi sami sebe. Kaj ste mislili s tem?
Človeško vedenje vpliva na ves svet – od kolonializma do industrializacije, vse do vprašanja, kako izkoriščamo naravne vire, ter do migracij zastran podnebnih sprememb. Divje živali, s katerimi si delimo planet, spravljamo v težek položaj. Tisto, kar moramo storiti za ohranitev tigra, je koristno za ohranjanje tega planeta tudi za življenje človeštva.
Kako blizu tigrov ste prišli med snemanjem? Je bilo nevarno?
Ko smo se pripravljali na snemanje, je bilo te živali zelo težko najti v divjini. Neprestano smo morali biti pripravljeni. Imeli smo sreči in res smo jih srečali celo vrsto, tako v indijskih džunglah kot na ruskem daljnem vzhodu. Nismo imeli občutka, da smo v nevarnosti, predvsem zato, ker so bili z nami vedno strokovnjaki. Ti pa so bili posebej skrbni glede varnosti.
Ste bili deležni kakšnega posebej globokega dognanja?
Šele med snemanjem smo spoznali, kako blizu narave živijo lovci. So tudi največji zagovorniki ohranjanja narave. Vsaka kultura je drugačna in različni so tudi odnosi do lova, seveda. Na ruskem skrajnem vzhodu je to vprašanje preživetja. Lovci, ki smo jih spoznali tam, so posebej zaskrbljeni zaradi odnosa do tamkajšnjega gozda, do tajge, do katere moramo imeti, kot pravijo, odgovoren odnos.
Pa je možno v tamkajšnje gozdove znova pripeljati tigre?
Ne zgolj, da je to mogoče, pač pa se to že dogaja. Različne organizacije za ohranjanje vrste si to prizadevajo že skoraj 30 let. Discovery in WWF sta sta se zdaj usmerila v najnovejši in največji tamkajšnji ruski narodni park Bikin, ki ga tudi predstavimo v filmu.
Kako lahko izginotje neke vrste vpliva na človeštvo in na ekosistem na splošno?
Izumrtje neke vrste je neposreden dokaz za, kot temu rečejo, šesto množično izumrtje. To zdaj doživljamo. To je prvo množično izginjanje vrst, za katerega je odgovorno človeštvo.
Kaj naj po vašem mnenju gledalci, ki so si ogledali vaš dokumentarec, od njega odnesejo?
Moj namen je bil pokazati tisto plat naše narave, ki nas žene k reševanju tigrov. Če so ljudje, ki jih prikazujemo, in njihova strast gledalcem prirasli k srcu, potem upam, da bodo tudi oni dobili motivacijo za reševanje teh živali. Ključ je v tem, da si skupaj prizadevamo zanje in jih vzljubimo.
