Minister za mednarodno trgovino Liam Fox, zagovornik izstopa iz EU, je pred dvema letoma dejal, da bo sklenitev izstopnega sporazuma z EU »najlažja zadeva v zgodovini človeštva«. Še vedno je minister in zagrizeni zagovornik izstopa, toda brexitska zmešnjava nikoli v minulih dveh letih ni bila večja, kot je zdaj.
Vlada je zjutraj napovedala, da bo danes zelo verjetno parlamentu predlagala že tretje glasovanje o sporazumu o izstopu. Popoldne je to potrdila, vendar bodo glasovali samo o delu že dvakrat zavrnjenega premierkinega brexitskega sporazuma, namreč o sporazumu o umiku iz EU, ki med drugim vsebuje ločitveno odpravnino, pravice državljanov EU v Britaniji in kontroverzno severnoirsko varovalko, ne bodo pa glasovali o spremljajoči politični deklaraciji, ki pokriva bodoče odnose Britanije z EU, o katerih naj bi se podrobno dogovorili v 21-mesečnem prehodnem obdobju. Če bo večina poslancev glasovala za, trdi vlada, bo Britanija zapustila EU 22. maja (dan pred evropskimi volitvami). Predsednik poslanske zbornice John Bercow, ki je večkrat poudaril, da ne bo dovolil novega glasovanja, če bo vladni predlog enak ali v bistvu enak kot prejšnjič, je že potrdil, da gre za »nov predlog« in bo glasovanje torej dovolil.
Najbolj slep od slepih brexitov?
Mayeva je v ogenj poslala voditeljico konservativcev v poslanski zbornici Andreo Leadsom, ki je poslancem dejala, da bo evropski svet privolil v podaljšanje petdesetega člena oziroma v preložitev brexita do 22. maja, če bodo poslanci odobrili sporazum o umiku jutri do enajstih zvečer. Vlada želi na vsak način izsiliti odobritev premierkinega brexita. »Mislim, da se lahko vsi strinjamo s tem, da ne želimo biti v položaju, v katerem bomo prosili za novo podaljšanje in se soočili s potencialno zahtevo o sodelovanju na evropskih volitvah,« je dejala Leadsomova.
Večina poslancev se je odzvala jezno. Spraševali so se o zakonitosti ločitve sporazuma o umiku in politične deklaracije. Drugi so vse skupaj razglašali za trik. Ena od laburističnih poslank je celo ocenila, da gre za prevaro najhujše vrste, vodstvo laburistov pa, da bi to vodilo v »najbolj slepega od slepih brexitov«. »Ločitev sporazuma o umiku in politične deklaracije bi pomenila, da bi odšli iz EU brez ideje o tem, v kaj se podajamo. Nikoli ne bomo glasovali za to,« je dejal brexitski minister laburistične vlade v senci.
Referendumska svetloba na koncu brexitskega predora
Brexitska zmešnjava se je tako še povečala. Trenutno je vprašljivo, ali bodo poslanci v ponedeljek, kot je bilo predvideno, vnovič glasovali o nekaterih zavrnjenih alternativah premierkinemu brexitu. Nasprotniki brexita so kljub temu, da v sredo na glasovanju v parlamentu nobena od osmih alternativ ni dobila večinske podpore (grafika), videli referendumsko svetlobo na koncu brexitskega predora predvsem zato, ker je bila hudo (že tretjič) poražena nesporazumna ločitev in ker je največ glasov zbrala referendumska alternativa. »Premierkin sporazum je dobil 242 glasov. Alternativa, ki se je zavzemala za carinsko unijo, jih je dobila 264. Vse pa je premagal ljudski glas (nov referendum) z 268 glasovi,« je dejala konservativna poslanka Anna Soubry, ki je najglasnejša nasprotnica brexita v konservativni stranki in zagovornica novega referenduma.
Slovo od oblasti, ne pa od brexita
Mayeva se morda poslavlja od oblasti, a bo očitno do zadnjega vztrajala pri svojem brexitu. Ko je v sredo sporočila, da se je pripravljena ločiti od oblasti, če bi poslanci glasovali za ločitev Britanije od EU po črki njenega brexita, je sprožila veliko več kot samo povečano podporo svojemu brexitu. Že petnajst konservativnih ministrov in poslancev se drenja v vrsti tistih, ki bi jo radi zamenjali na Downing streetu 10.
