Britanska politika in mediji so poplavljeni z vrsto scenarijev, kako bi se lahko razpletla končnica brexita. Glavno besedo o tem bodo imeli danes poslanci, ki bodo v poslanski zbornici parlamenta glasovali o različnih možnostih oziroma alternativah sporazumu o izstopu iz EU, ki ga je vlada konservativne premierke Therese May sklenila z EU. Poslanci so si to možnost v ponedeljek izglasovali sami in tako zadali še en boleč poraz vladi. Vendarle pa slednja brexitskih alternativ, ki bi morda danes dobile večinsko podporo v parlamentu, ni dolžna spoštovati.
Brexit ni več volja večine
Ključen za takšen razplet je bil neposredni obračun poslancev in vlade o tem, kateri od njih bo predlagal alternative brexitu in njihov vrstni red. Trideset konservativnih poslancev ni poslušalo ukaza Mayeve, naj glasujejo proti temu, da bi alternative predlagali v parlamentu, kar je bilo odločilno za poraz vlade s 329 glasovi proti 302.
Sprva ni bilo jasno, koliko bo alternativ in o koliko alternativah bodo že danes glasovali poslanci, ker so predlagatelji za vsako zahtevali po pet ur razprave. Jasno je samo to, da bodo med alternativami mehkejše različice brexita, nov referendum in preklic brexita, ki ga zahteva tudi že skoraj šest milijonov podpisnikov peticije na spletni strani parlamenta. Vlada slednjo povsem ignorira ter ponavlja, da je brexit odločitev ljudstva z referenduma leta 2016, ko je za izstop glasovalo 51,9 odstotka udeležencev, ter da mora to voljo izpeljati. Najnovejše raziskave javnega mnenja sicer kažejo, da bi za obstanek v EU zdaj glasovalo 55 odstotkov Otočanov. Zato bi se morali poslanci po navedbah Nacionalnega centra za družboslovne raziskave zavedati, da brexit ni več volja večine.
O alternativah do začetka prihodnjega tedna
Odločitev o tem, o katerih alternativah bodo glasovali poslanci, bo sprejel predsednik poslanske zbornice John Bercow, kaže pa, da se bosta razprava in glasovanje zavlekla v prihodnji teden. Vmes se utegne zgoditi marsikaj. Premierka Mayeva utegne v četrtek ali petek zahtevati že tretje glasovanje o sporazumu o izstopu. Vlado, iz katere so odstopili še trije državni sekretarji, ki kritizirajo premierko, ker noče izključiti možnosti nesporazumnega odhoda iz EU, utegne zaradi tega razloga zapustiti še več članov vlade. Tudi premierkin odstop je še vedno aktualna tema. Vse več pa se govori tudi o novih predčasnih volitvah. Te naj bi najbolj jasno odpravile obstoječo brexitsko zmešnjavo, ki samo še narašča. Predčasne volitve zahteva celo vse več brexitarjev, torej zagovornikov izstopa iz EU. Ti trdijo, da večina ne v vladi ne v parlamentu ni naklonjena brexitu, ampak nadaljevanju članstva v EU.
Da bi bila brexitska zmešnjava popolna, zdaj celo najbolj znan zagovornik izstopa iz EU in nasprotnik sklenjenega sporazuma o izstopu Jacob Rees-Mogg namiguje, da si je premislil in da bi ločitveni sporazum lahko podprl. Zdaj namreč pravi, da je kakršen koli odhod boljši od dolge preložitve brexita ali obstanka v EU.
Mayeva včeraj v javnosti ni rekla ničesar. Bo pa danes popoldne nagovorila poslance konservativne stranke v tako imenovanem odboru 1922. Sinoči so na Otoku ugibali, ali bo morda napovedala tudi datum svojega odstopa v zameno za podporo ločitvenemu dogovoru z EU.
