S pomočjo evropskih sredstev in s sodelovanjem vseh sedmih občin zgornje Gorenjske Razvojna agencija zgornje Gorenjske (Ragor) v Lescah vzpostavlja tako imenovano Semenjalnico. Gre za hranilnico ekoloških semen, ki jih Semenjalnica odkupuje od tamkajšnjih pridelovalcev z ekološkim certifikatom.
Odkupljena semena bodo pregledali v laboratoriju. Tista, ki bodo dovolj kakovostna z vidika kaljivosti, bodo brezplačno romala v roke bodisi kmetov bodisi vrtičkarjev, ki bodo želeli ekološko pridelovati kulturne rastline. Tista, ki se po kaljivosti ne bodo izkazala v laboratoriju, pa naj bi, če bo šlo vse po načrtih, pristala v loncih gostincev, ki bodo iz njih pripravljali okusne jedi in poudarjali njihovo poreklo in ekološko pridelavo.
Po besedah Nine Kobal iz Ragorja je vrednost projekta ocenjena na 118.000 evrov, 85-odstotno ga financira evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, končal pa naj bi se decembra prihodnje leto.
»Cilji projekta so vzpostavitev inovativnega celostnega modela ekološke semenarske zadruge, prostora za hrambo semen, dvig deleža samooskrbe z ekološkimi semeni in ne nazadnje ohranjanje regionalne biološke pestrosti,« opisuje Kobalova.
Nizka samooskrba
S samooskrbo se v Sloveniji na mnogih področjih pridelave ne moremo pohvaliti, opozarja nekdanji direktor Ragorja Stevo Ščavničar, ki prav tako sodeluje pri projektu. Pred dvema letoma je bila samooskrba Slovenije z žitaricami 73-odstotna, s krompirjem 50-odstotna, z zelenjavo 38- in s sadjem 15-odstotna. »Pretežno smo odvisno od uvoza. To ne pomeni, da zato uživamo slabšo hrano, morda je tista iz uvoza čisto ustrezne kakovosti. Težave nastanejo le, če se oskrbne poti zaprejo. Poskrbeti moramo, da v tem primeru ne bomo lačni,« je jasen.
Samooskrba z ekološkimi semeni je po besedah Ščavničarja na še nižji ravni in znaša okoli 10 odstotkov po ocenah sodelujočih v projektu. Še več – ekološka pridelava hrane danes pomeni pridelavo s konvencionalnimi semeni pod nadzorovanimi ekološkimi pogoji, kar pa v resnici ni povsem ekološko, saj bi morala biti tudi semena vzgojena na ekološki način. Najbolj kakovostna so po njegovem tista, ki so vzgojena na območju njihove uporabe, saj so tako prilagojena tamkajšnjim razmeram. »Samooskrba je vprašanje, ki ga z našim projektom ne moremo rešiti, lahko pa opozorimo državo, da mora sprejeti strateške odločitve za prihodnost,« je še dodal.
Najprej grah in fižol
»Semena so naravna in obenem dragocena kulturna dediščina. Omogočajo življenje in prehransko varnost,« opozarja dr. Maja Kolar, strokovna vodja projekta. Pojasnjuje, da v projektu trenutno vzpostavljajo mrežo kmetov, ki bodo certificirana semena prodajali Semenjalnici. »Zagotovili jim bomo strokovno podporo, veliko truda bomo namenili tudi izobraževanju,« poudarja in dodaja, da pri tem sodelujejo z ljubljansko biotehniško fakulteto. Najprej se bodo osredotočili na semena stročnic, kot sta grah in fižol, ki sta zasidrana v tem prostoru. »Morda bomo našli kakšne dodatne stare sorte. Nekaj jih že imamo in jih bomo kmalu preizkusili na terenu,« napoveduje. Fižolova juha iz semen, ki po kaljivosti v laboratoriju ne bodo ustrezala, bi se lahko znašla v ponudbi lokalnih gostincev. Turisti, ki jih v teh krajih ne manjka, bi jo gotovo z veseljem pokusili. Kmetje in vrtičkarji pa naj bi prva semena iz Semenjalnice dobili konec leta. »Vrednosti ekoloških semen se sploh ne zavedamo,« pa ob tem poudarja pobudnica projekta Irena Moro, lastnica družbe za trgovanje z zlatom in direktorica Inštituta za ekološke raziskave in trajnostni razvoj Ekosemena. »Ekološka semena so novodobno zlato,« je prepričana. O tem je začela poglobljeno razmišljati pred desetletjem med obiskom Švice, kjer za tovrstno dediščino zgledno skrbijo.
