Na zgornjem Gorenjskem so se pomanjkanja dobrih semen za ekološko kmetovanje in vrtičkarstvo, ki bi zagotavljala prehransko samooskrbo, lotili z vzpostavitvijo hranilnice semen. V njej naj bi bilo kupcem na voljo seme, ki daje dobre pridelke tako po količini kot po kakovosti. Hranilnica naj bi svoja vrata v prostorih Čebelarskega centra v Lescah odprla že ta mesec.

Ekološko seme še ne prinese ekološkega pridelka

Projekt vzpostavitve hranilnice semen s podporo občin poteka pod okriljem Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (Ragor) na pobudo inštituta za ekološke raziskave in trajnostni razvoj – Ekosemena, ki je povezan s podjetjem Moro & Kunst. Slednje je mnogim privržencem ekološkega vrtičkartsva znano predvsem po preteklem razdeljevanju brezplačnih ekoloških semen v prestolnici. »Vendar pa opozarjamo, da ekološka semena še ne zagotavljajo vrtičkarjem ekološko pridelane hrane. Za to je treba imeti tudi ustrezno zemljo in se izogibati škropivom,« poudarja direktor Ragorja Stevo Ščavničar.

Priprave na prvo hranilnico semen na zgornjem Gorenjskem so se začele že lani poleti. Kot pravi Ščavničar, so projekt organizatorji nameravali decembra lani prijaviti na razpis za evropska sredstva iz programa Leader. A ker je razpis zamujal, so morali kolesje zagnati že pred rezultati, saj želijo ujeti letošnjo setveno sezono. Tako Radovljičani že urejajo prostor za hranilnico, v Ragorju so se lotili nakupa semen, župani vseh sedmih občin na tem območju, ki projekt podpirajo, pa bodo hranilnici izbrali ustrezno ime, ki so ga v Ragorju iskali prek razpisa.

Poleg semen bodo ponujali tudi znanje

Pomemben del projekta pa bo tudi ozaveščanje prebivalstva. Mnogi ekološki kmetovalci namreč želijo pridelovati svoje lastno seme, vendar za to nimajo ustreznega znanja. Kot opaža Ščavničar, tako pogosto podležejo ekonomskemu pritisku in se držijo samo določenih vrst semena in pridelkov. »Zato se je izgubilo veliko lokalnih vrst, ki so bile del naše dediščine in so bile prilagojene na naše razmere,« opozarja na škodljive posledice. Vendar pa je svetovnim korporacijam, ki želijo pridobiti nadzor nad produkcijo in prodajo semen ter s tem pridelavo hrane, največji konkurent po njegovem mnenju prav neodvisni kmetovalec z lastnimi semeni. »Uporaba gensko spremenjenih semen se kratkoročno obrestuje, na dolgi rok pa ne,« je prepričan.

Večja prehranska varnost, boljša hranilna vrednost živil, genetska raznovrstnost semen

Prva hranilnica semen naj bi po besedah Ščavničarja Gorenjcem zagotavljala večjo prehransko varnost. Hranilna vrednost živil, ki jih bodo lahko kupili pri pridelovalcih ali pa jih bodo pridelali sami, se bo izboljšala, mali kmetje bodo s pomočjo podpore strokovnjakov lažje uresničevali svoj potencial. S tem bodo ohranjali genetsko raznovrstnost semen, med seboj pa se bodo s pomočjo hranilnice tudi lažje povezovali, koristi hranilnice našteva Ščavničar.