Slovenija sodi med države, kjer je verjetnost okužb, ki jih prenašajo klopi, ki so zaradi mile zime že prilezli na plan, izjemno velika. Te okužbe pa lahko resno ogrozijo zdravje. Za klopnim meningoencefalitisom (KME) zboli več deset, za lymsko boreliozo pa več tisoč Slovencev na leto. Za najtežjo bolezen KME, ki jo lahko preprečimo s cepljenjem, ni zdravila. Za najpogostejšo lymsko boreliozo, ki jo zdravijo z antibiotiki, ni cepiva. Zato se je treba pred klopi zaščititi tudi z oblačili in repelenti ter jih po prisesanju čim prej odstraniti iz kože.
Z borelijami okuženi klopi so razširjeni po vsej Sloveniji, s povzročiteljem KME pa je največ klopov okuženih na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Tveganju okužbe so izpostavljeni vsi, tudi otroci, še posebno tisti, ki se veliko gibajo v naravi ali opravljajo aktivnosti na prostem. »Prav zaradi tega, ker sodi naša država v sam evropski vrh po okuženosti klopov s KME in lahko okužbo preprečimo le s cepljenjem, se je država odločila, da bo s tem letom omogočila brezplačno osnovno cepljenje določenih starostnih skupin. V naslednjih mesecih pričakujemo, da bomo lahko brezplačno cepili triletnike in odrasle, ki letos dopolnjujejo 49 let,« z navdušenjem razkriva pediater Denis Baš iz kamniškega zdravstvenega doma. Upa, da bo v prihodnosti brezplačno cepljenje omogočeno vsem, ki se bodo za to odločili; posamezne občine ga že sofinancirajo. Cepljenje priporoča vsem otrokom, starejšim od enega leta, in vsem odraslim, ki še niso cepljeni.
»Statistično je res večja verjetnost, da bo bolezen potekala z več zapleti pri starejših, vendar so otroci veliko pogosteje in bolj aktivni v naravi. Poleg tega so za otroka, ki je prebolel klopni meningitis, tudi zgolj blažje motnje koncentracije ter težave s spominom in učenjem še kako pomembne in lahko vplivajo na otrokovo prihodnost,« pravi Baš in dodaja, da je za okužbo z virusom KME dovolj že en kratkotrajen vbod okuženega klopa, ki ga lahko dobimo v gozdu, parku ali pred hišo. Bolezen lahko tudi pri otrocih poteka v blažji ali težji obliki.
Zagovornik cepljenj
Pediater Baš je tudi sicer velik zagovornik vseh cepljenj, tako obveznih kot priporočenih. »Ker verjamem, da ima vsak otrok pravico do najboljše zdravstvene oskrbe in kakovosti življenja. Ne bi rad doživljaj grozot, kot so se dogajale pred nekaj desetletji, ko so otroci umirali za davico, oslovskim kašljem, ošpicam ali pa imeli trajne posledice, kot na primer pri otroški paralizi, ali pa so ženske rojevale prizadete otroke zaradi rdečk. Cepljenju gre zahvala, da je pričakovana življenjska doba deklice ob rojstvu danes že okoli 85 let,« poudari Baš in opomni, da so z izjemo črnih koz, ki so jih z vztrajnim cepljenjem izkoreninili, vse druge otroške bolezni še vedno prisotne. »Na dobri poti smo, da izkoreninimo tudi otroško paralizo. Razvoj v medicini gre naprej, tudi razvoj cepiv, tako za preprečevanje nalezljivih bolezni (malarija, tuberkuloza, streptokokne okužbe, zika ,virus, HIV) kot za zdravljenje rakavih bolezni in odvisnosti. Pediatri nestrpno čakamo cepivo proti RSV, ki je eden glavnih povzročiteljev bronhiolitisov pri majhnih otrocih,« še pove pediater. Pravi, da je strah pred cepljenjem posledica proticepilskih gibanj, ki poskušajo s strašenjem in polresnicami vplivati na ljudi in jih odvrniti od medicine, ki temelji na znanosti in dokazih. Svetovni splet je širjenje teh neresnic le še povečal. »Sam poskušam že v šoli za starše osvetliti potek bolezni, proti katerim cepimo otroka, in razbiti najpogostejše mite, ki jih ljudje pripisujejo cepljenju. Vedno tudi poudarim, da so vsa dostopna cepiva v Sloveniji varna in podvržena strogemu nadzoru. Zato mu uspe v ambulanti cepiti proti KME okoli tretjino otrok, medtem ko znaša ta odstotek v Sloveniji med 7 do 10 odstotki.
Znaki okužbe
Starši morajo posumiti, da se je otrok okužil z virusom KME, če se nekaj dni po vbodu pri njem razvijejo znaki, ki so podobni gripi (povišana telesna temperatura, slabo počutje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol). Po nekaj dneh nastopi nekajdnevno izboljšanje, druga faza bolezni pa se znova pokaže z glavobolom, bruhanjem in vročino, lahko tudi z drugimi znaki prizadetosti centralnega živčevja, kot so zaspanost, zmedenost in krči. V takem primeru je potreben obisk pri zdravniku, ki s pregledom in morebitnimi nadaljnjimi preiskavami ugotovi vzrok za težave.
»Klop velja za najnevarnejšo žival v naših gozdovih in lahko na človeka prenese tudi bakterijo, ki povzroča lymsko boreliozo. V nasprotju z virusom KME, ki ga ima klop v slini, je ta bakterija navzoča v prebavilih klopa, zato mora biti klop prisesan vsaj 24 ur, da pride do prenosa na človeka. Na koži se po nekaj dneh ali tednih na mestu vboda pojavi kolobar, ki v sredini bledi in se širi navzven. Bolezen zdravimo z antibiotikom. Rdeča pika na mestu vboda (kot pri piku komarja), ko klopa odstranimo, pa ni znak za boreliozo,« opozori pediater Baš.
»Poleg cepljenja proti KME svetujemo, da so otroci oblečeni v svetla dolga oblačila, da lahko po prihodu iz gozda lažje opazimo klope. Oblačila lahko poškropimo tudi z repelentom. Glavno je, da otroka skrbno pregledamo in oblačila operemo. Pozorni moramo biti tudi na lasišče, območje za ušesi, pod pazduho, okoli spolovila in popka. Če je klop že prisesan na kožo, ga s pinceto odstranimo. Če v koži ostane kak delček klopa, ni potreben obisk zdravnika, to območje le opazujemo in obiščemo zdravnika le v primeru, da se vname,« je svetoval pediater Denis Baš.
