Kdor ima najmanjši prosti prostor, naj bo to s soncem obsijana okenska polica ali manjši kos zemlje okoli hiše, tudi bloka, lahko brez večjih vrtnarskih veščin vzgoji okusno domačo solato. Že v osnovi velja, da je gojenje solate in drugih zelenih listnatih zelenjadnic, kot so špinača, motovilec in blitva, primerno za vsakega začetnika na vrtu.
Poznali so jo že starogrški bogovi
Že starogrški bogovi so solato uvrščali k svojim najljubšim jedem, danes pa jo pred poletno sezono cenimo kot vir mladosti in zdravja ter seveda nepogrešljivo hrano številnih diet in nedeljskih kosil. Solata, kot jo poznamo danes, se je razvila iz divje solate (Lactuca serriola) pred več kot 2500 leti. Prvotno naj bi izvirala iz zahodne Azije in vzhodnega dela Afrike, še posebno priljubljena je bila v Egiptu. Ponekod se divja solata še vedno lahko najde v kakšnem vrtu, predvsem kot plevel. Vse do 16. stoletja so poznali le listnate sorte solate, šele francoskim menihom je uspelo vzgojiti glavnato solato, v 19. stoletju pa so samostanski vrtnarji že pobirali svežo kristalko.
V Sloveniji verjetno ni vrtička, na katerem ne bi našli solate. Solata je ena od vrtnin, ki jo med prvimi jemo spomladi in med zadnjimi jeseni. Znanih je veliko sort solate, vendar vse sejemo in gojimo na približno enak način. Pomladi, poleti in zgodaj jeseni bomo tako lahko sejali sorte različnih barv, okusov in hrustljavosti. »Slovenci smo ljubitelji raznovrstnosti, zato imamo veliko sort solate, ki se pojavljajo v ponudbi in na vrtovih. Predvsem želimo, da so zahteve za vzgojo enostavne in sorte trpežne,« je v pogovoru povedala Barbara Lončar Vrhovec iz Semenarne Ljubljana.
Enostavna za vzgojo
Solata je enostavna za vzgojo, prav tako je primerna za še tako nespretnega vrtnarja, ustreza ji praktično vsaka lega. Paziti pa moramo, da od sredine maja do sredine avgusta ne sejemo več mehkolistnih sort, saj v dolgih in vročih poletnih dneh ne bomo preveč uspešni. »Ponudba sort je pestra, iskane so domače in tudi nove sorte. Iskane so sorte z rozetami, obarvanimi listi, nazobčanim robom lista ter odporne proti vročini in mrazu. Med pomladnimi sortami svetujemo majsko kraljico, ljubljansko ledenko, mimo ali ledo. Odlične poletne sorte so dalmatinska ledenka, unicum in ovired. Za jesen priporočamo posavko in bistro,« svetuje sogovornica, ki ljubiteljem solate brez vrta svetuje, da v večja korita ali visoke grede, ki jih lahko postavimo na balkonu, terasi ali ravni strehi bloka, izberejo prav vse sorte. »Vse že omenjene sorte in tudi druge, ki jih je mogoče kupiti pri nas, lahko uporabljamo kot berivko ali počakamo, da oblikuje rozeto ali formira glavo.«
V primeru, da sejemo solato na grede, lahko semena sejemo v vrste ali povprek. Sejemo 12 milimetrov globoko. Da bomo imeli solato vedno na voljo, jo sejemo v presledku 14 dni. Sejemo jo lahko vse od marca do septembra. Če bomo sadili sejančke oziroma sadike solate, jih presadimo, ko imajo od pet do šest listov. Manjše sorte sadimo 15 centimetrov, večje pa 30 centimetrov narazen. Paziti moramo tudi na starost semena, saj seme s staranjem izgublja energijo.
