Premierka Theresa May se je danes odločila za ultimativno žrtvovanje in poslancem svoje stranke ponudila odstop v zameno za podporo brexitskemu sporazumu, ki ga je vlada sredi novembra sklenila z EU. To je storila v trenutku, ko je parlament začel razpravo pred glasovanjem o osmih alternativnih poteh brexita, očitno pa je predvidevala, da nobena ne bo dobila podpore večine poslancev.
Mayeva je sicer že pred današnjim srečanjem z vplivnim konservativnim odborom 1922, ki ima glavno besedo pri volitvah voditeljev konservativne stranke, vedela, da se je bodo konservativni poslanci odkrižali pred naslednjo fazo brexita. Srečanja se je udeležilo več kot 300 konservativnih poslancev, zaradi česar so bile klopi v parlamentu na začetku razprave o alternativah skoraj prazne. »Vse vabim, da podprete sporazum, da bi izpeljali svojo zgodovinsko dolžnost in uveljavili odločitev britanskega naroda ter zapustili EU na mehak in urejen način. Pripravljena sem oditi s položaja prej, kot sem nameravala, da bi naredili to, kar je prav za našo državo in za našo stranko,« je dejala Mayeva.
Toda njeno ultimativno žrtvovanje bi lahko razlagali tudi kot ultimativno izsiljevanje. Njena obljuba odstopa je namreč pogojena, poleg tega ni govorila o datumu odstopa. In velikokrat si je že premislila, ko je šlo za brexit in ko je šlo zares. Downing Street 10 je udaril pečat izsiljevalski naravi ponudbe o odstopu, ko je sporočil, da »bo igra povsem drugačna«, če poslanci v tretjem poskusu ne bodo glasovali za izstopni sporazum. Če bi se to zgodilo, je zelo verjetno, da bi konservativni poslanci že maja izbirali novega voditelja, ki bi avtomatično postal novi premier.
Boris Johnson, eden od brexitskih kolovodij, ki so bili najbolj proti premierkinemu brexitu, in eden od njenih verjetnih naslednikov na premierskem položaju, je vseeno prvi izjavil, da bo podprl vladni brexit. Priče so trdile, da je srečanje z Mayevo zapustil z nasmehom do ušes. Mayeva pa mora premagati še eno oviro. Predsednik poslanske zbornice John Bercow je danes ponovil, da tretjega glasovanja o izstopnem sporazumu ne bo dovolil, če ga vlada ne bo prepričala, da ni enak ali v bistvu enak, kot je bil, ko so ga poslanci drugič zavrnili. Od takrat se sporazum ni spreminjal.
Zagovorniki izstopa spet jezni na Tuska
Današnja brexitska epizoda – samo dva dni pred sprva predvidenim brexitskim datumom, ki so ga sinoči po dolgi, žolčni razpravi tudi uradno preložili na 12. april – pa se ni začela v Londonu, ampak v Bruslju. Tam je predsednik evropskega sveta Donald Tusk dejal, da je 12. april ključni datum za britansko odločitev o sodelovanju na evropskih volitvah. Pred tem dnem Britanija še vedno lahko izbere sporazumni ali nesporazumni odhod, dolgoročno preložitev brexita ali preklic 50. člena o izstopu, je dejal Tusk. Zagovorniki izstopa so Tuskove besede razlagali kot poskus zavlačevanja brexita, da se ta ne bi zgodil.
Britanci so sicer šele pozno popoldne izvedeli, da bodo poslanci razpravljali in glasovali o osmih alternativah že dvakrat zavrnjenemu brexitskemu sporazumu Mayeve z EU. Največ kritik sta bili Mayeva in vlada sinoči deležni zato, ker sta napovedali, da bosta ignorirali osem glasovanj o alternativah vladnemu brexitu, tudi če katera dobi večino. Vse te pa bi bile povsem nepomembne, če bi se Mayeva opogumila in zahtevala tretje glasovanje o svojem brexitu (če ga bo predsednik poslanske zbornice dovolil). Če bi »zmagala«, bi morala odstopiti, Britanija pa res zapustiti EU, vendar ne 12. aprila, ampak 22. maja.
