Sladki krompir je zaradi svojega polnega okusa in visoke vsebnosti vitaminov in kalorij cenjen po vsem svetu. Manj znano je dejstvo, da sladki krompir po botaničnih lastnostih ni v sorodu z navadnim krompirjem. Eden spada v rod slakovk, drugi pa je iz rodu razhudnikovk. Sladki krompir je sorodnik paradižnika, jajčevca in paprike. Bistvena razlika med sladkim in »pravim« krompirjem je tudi v tem, da sladki za rast potrebuje višje temperature, saj izvira iz subtropskih predelov Južne Amerike. Kar pa ne pomeni, da je njegovo gojenje v Sloveniji onemogočeno. Semenska vzgoja sladkega krompirja pri nas ni uveljavljena praksa, zato pa sadike te sladke povrtnine gojimo iz gomoljev.
Pod odprto nebo šele maja
Marec izkoristimo, da gomolje do polovice namočimo v vodo ali pa jih položimo na vlažen substrat. Ko posamezni poganjki, ki so se razvili iz vijoličnih brstov, zrastejo približno 15 cm, jih od matičnega gomolja ločimo. Medtem ko ta nadaljuje razvijanje novih, odtrgane poganjke posadimo v plitve zaboje, kjer koreninski sistem razvijajo pred setvijo na prostem. Sadike na vrt presadimo med majem in junijem, ko je tudi ponoči dovolj toplo. Sladki krompir potrebuje samostojno gredico, ker se nadzemni deli plazijo tako, da prerastejo vso vrtno gredo. Optimalna razdalja med sadikami je od 20 do 30 cm. Zaradi vdora voluharjev, ki še posebej ljubijo sladke gomolje, je priporočljivo izdelati posebno dvignjeno gredo, na dno katere pritrdimo zaščitno mrežo. Gomolje imajo rade tudi strune, zato je treba s sonaravnimi ukrepi imeti nadzor še nad njihovo pojavnostjo v vrtu.
Ko so sadike nameščene pod milim nebom, zahtevajo enotedensko zalivanje, saj se v nasprotnem primeru ne bi dobro ukoreninile. V naslednjih mesecih jih zalivamo po potrebi. Tudi pri sadikah sladkega krompirja je pomembno redno odstranjevanje plevela, tega manj prijetnega opravila pa se znebimo, ko rastlina preraste oziroma prekrije tla. Če se pojavijo plazeči poganjki, jih privzdignemo in povlečemo nazaj na zemljo, ta postopek omogoča, da se plezalci ne ukoreninijo. Na ta način prispevamo tudi k večji rasti gomoljev na točki presaditve, kjer imajo sadike osrednji koreninski sistem.
Izkopavamo pred prvo zmrzaljo
Gomolje izkopavamo konec septembra in oktobra, najpozneje po prvi slani. Ta zelenje požge, gomoljev pa ne prizadene. Znak, da so gomolji godni, je gost bel sok, ki se pocedi iz odlomljenega dela stebla. Preden gomolje izkopljemo, potrgamo in odstranimo vse zelene poganjke. Pričakovan izkupiček: ena rastlina rodi od štiri do šest gomoljev, če imamo srečo tudi več. Ne pozabimo še na pomembno malenkost, ki se ji pravi skladiščenje. Sladkega krompirja tudi v tem primeru ne obravnavamo kot običajnega. Pridelek zložimo v lesene zabojnike in jih za dva tedna shranimo v prostor, kjer je temperatura vsaj 20 °C.
Priporočljivo je, da krompir prekrijemo z vlažno krpo, saj na ta način ustvarimo pogoje, ki jih pridelek potrebuje za celjenje morebitnih površinskih poškodb, z vlago pa poskrbimo tudi, da se škrob začne pretvarjati v sladkor. Po štirinajstih dneh sladki krompir premaknemo v prostor, ki ni prevlažen ali prehladen. Se pravi, izognemo se shranjevanju v kleti, rajši izkoristimo prostor v hiši, kjer je stalna temperatura med 15 in 20 °C. Najidealnejši habitat za ozimnico sladkega krompirja pa je seveda zimski vrt.
