Jerneja Jošar je po izobrazbi agronomka, kar odseva na njeni poklicni, bolje rečeno življenjski poti. Vrtnarka, ki nas pozdravlja tudi s televizijskih zaslonov, je hkrati cvetličarka, kolumnistka, avtorica vrtnarskih priročnikov in zagovornica ekološkega kmetovanja. V vrtnarski hiši na ljubljanskem Rudniku večkrat prireja delavnice, kjer obiskovalce seznanja s svojim znanjem in izkušnjami. Ravnokar je pri Mladinski knjigi izšla njena četrta knjiga, naslovljena Z Jernejo do zdravega vrta. V njej se v prvi vrsti posveča preprečevanju in zdravljenju bolezni vrtnin ter naravnemu odganjanju škodljivcev.
Ne začne se pri vrhu, temveč pri tleh
Vrtičkarji se največkrat sprašujejo, kako se znebiti škodljivcev in kateri način je najbolj učinkovit pri zdravljenju bolezni rastlin. V novoizdani knjigi Jerneja Jošar sporoča, da se je zagat treba lotiti na začetku ali še pred začetkom – s preventivo. Osnovni preventivni ukrepi pa se začnejo pri izbiri in pripravi tal. Vrtnarka svetuje, da je za vzgojo krepkih in zdravih rastlin treba upoštevati 14 vrtnih zapovedi. Ustrezna priprava tal, uporaba organskih gnojil, izbira odpornejših sort, kolobarjenje, mešani posevki, pravilno zalivanje in zastiranje gredic so le nekateri izmed postopkov, ki so za ploden vrt nujni. Jošarjeva pravi: »Poskrbite za preventivne ukrepe, nato pa si vzemite čas za opazovanje rastlin, živali in vremenskih razmer.«
Vrtovi so naši mikronaravni sistemi in že en sam poseg človeka vanj lahko povzroči osupljive spremembe tudi tam, kjer si tega ne bi želeli. V knjigi, ki je opremljena s slikovnim gradivom, avtorica poudarja, da je na vrtu treba poskrbeti za pestrost. To pomeni, da naš košček zemlje potrebuje tudi živali ali kot meni Jošarjeva: »V naravi ni škodljivcev in ni bolezni. So le razmere, v katerih se posamezni organizmi močno razmnožijo, in če jih je preveč, povzročajo škodo. Če je življenje na vrtu pestro, se ohranja naravno ravnovesje, možnosti, da bi se posamezniki preveč razmnožili in povzročali škodo, pa je veliko manj. Zato se moramo naravo naučiti sprejemati. Vrtovi namreč niso mrtvi prostori. Rastline rastejo in se razvijajo, imajo svoj življenjski cikel in zato tudi umirajo.« To se vsekakor nanaša tudi na organizme v tleh.
Ravnovesje, ne razpršilke
Ena izmed bistvenih značilnosti narave ostaja njena nepredvidljivost, torej nihče ne more jamčiti, da bo 14 zapovedi iz knjige rešilo vse tegobe vrtnega ekosistema. Povedano drugače: če se vam bo kljub upoštevanju 14 vrtnih zapovedi vendarle zgodilo, da vaše vrtnine ne bodo uspevale, kot bi si želeli, nikar takoj ne planite po razpršilkah, iz katerih kapljajo kemična sredstva. Knjiga opominja na dostikrat pozabljeno dejstvo, da vsako malo bitje na vrtu še ni škodljivec. Zgleden primer so krti, ježi, pikapolonice, žabe in ptice, ki so pravzaprav naravni sovražniki škodljivcev.
Poleg nazornih fotografij so v delu Z Jernejo do zdravega vrta podrobni opisi bolezni in škodljivcev, vrste naravnih pripravkov za preprečevanje obolenj in zdravljenje vrtnin ter priporočila za naravne pripravke iz samoniklih in gojenih rastlin. Pisani besedi je dodanih še 16 preglednic za iskanje vrtnih rešitev.
