Xi bo petdnevno turnejo začel v Italiji, od koder bo odpotoval v Monako, sklenil pa jo bo v Franciji. Kitajski predsednik v Evropo prihaja teden dni po tistem, ko je Evropska unija objavila načrt v desetih točkah, ki predvideva bolj uravnotežene odnose s Pekingom, pri čemer poudarja, da je Kitajska tekmec unije in tudi njen največji trgovinski partner. Med Xijevim obiskom se bo Italija po pričakovanjih pridružila kitajski pobudi nove svilne poti. Kitajska v okviru 1000 milijard dolarjev vrednega projekta financira izgradnjo pomorskih, železniških in cestnih povezav v Aziji, Afriki in Evropi. Kritiki opozarjajo, da imajo koristi od tega predvsem kitajska podjetja, ranljive države pa se lahko ujamejo v »dolžniško past«. Italija bo prva članica skupine najrazvitejših držav G7, ki se bo pridružila ambicioznemu projektu, zaradi česar njene zahodne zaveznice dvigajo obrvi.
V pobudi sodelujeta tudi članici EU Grčija in Poljska, medtem ko se druge bojijo, da bi Kitajska preko projekta dobila prevelik vpliv na stari celini.
Predstavnik Bele hiše Garrett Marquis je minuli teden opozoril, da ni nobene potrebe, da bi Italija podprla kitajski »infrastrukturni projekt nečimrnosti«.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da bi morale imeti države EU usklajen pristop do Pekinga, in se zavzel za sodelovanje, ki bo temeljilo na »duhu enakopravnosti in vzajemnosti«. Italijanski premier Guiseppe Conte je zavrnil pomisleke in dejal, da ni nobenih tveganj. »Za Italijo je sodelovanje s Kitajsko pri projektu En pas, ena pot popolnoma gospodarske in trgovinske narave, povsem združljivo z našim položajem v atlantskem zavezništvu in EU,« je dejal za časnik Corriere della Sera.
Xi je pred odhodom v Evropo dejal, da Kitajska in Italija s sodelovanjem pri pobudi vstopata v novo dobo. »Pripravljeni smo, skupaj z našimi italijanskimi kolegi, graditi En pas, eno pot - novo svilno pot,« je v prispevku za Corriere dela Sera poudaril Xi ter pozdravil zgodovinske, kulturne in geografske vezi med Kitajsko in Italijo. Osnutek nezavezujočega memoranduma o soglasju, ki naj bi bil podpisan ob Xijevem obisku, predvideva sodelovanje na področjih logistike, infrastrukture, investicij, financ in okolja.
Peking se ozira za investicijami v italijanski pristanišči v Trstu in Genovi, ki ponujata enostaven dostop do evropskih trgov. Kot je dejal Guiliano Noci z milanske politehnične poslovne šole, bi moral morebiten dogovor zagotoviti, da pristanišča ostanejo italijanska, pri čemer je opozoril, da se mora Italija izogniti modelu pristanišča v grškem Pireju, ki ga je leta 2016 prevzel kitajski ladjar Cosco.
