Tri tedne pred vrhom EU-Kitajska, ki bo potekal v Bruslju, kitajska diplomacija deluje na povečanih obratih. O tem ne priča zgolj današnja udeležba kitajskega zunanjega ministra Wang Yija na zasedanju evropskih zunanjih ministrov, temveč tudi mini turneja kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ki se bo od četrtka do prihodnjega torka mudil na državniških obiskih v Franciji, Italiji in Monaku.
Kitajska diplomacija poskuša z Evropsko unijo poglobiti partnerski odnos v času, ko ta prejema pozive političnega vrha ZDA, naj bodo evropske države previdne pri vzpostavljanju 5G-omrežij in naj ne uporabljajo kitajske tehnologije podjetja Huawei. Ta še zdaleč ni samoumeven. Unija namreč previdno opazuje prodor kitajskih investitorjev v EU in sedaj poskuša z novimi pravili za predhodno preverjanje investicij zaščititi svoje najpomembnejše dele gospodarstva pred morebitnimi sovražnimi prevzemi, da se ne bi vsi industrijski ali infrastrukturni sektorji znašli v kitajskih ali katerih drugih tujih rokah.
V gospodarskem odnosu s cesarstvom sredine, ki je že preraslo v vplivnega globalnega geopolitičnega akterja, pa poskuša EU najti tisto primerno ravnotežje, ki bi tudi evropskim podjetjem izboljšalo pogoje poslovanja na Kitajskem. Današnji sestanek zunanjih ministrov EU je bil tako namenjen predvsem pripravam na bližajoči se vrh EU-Kitajska, kjer bi Unija rada uradni Peking prepričala v odprtje njegovega trga javnih naročil za evropska podjetja.
Poziv Evrope in poziv Kitajske
A po drugi strani so podoben poziv lahko danes slišali tudi evropski zunanji ministri. Wang jim je dejal, naj kitajskim podjetjem v Evropi zagotovijo »pravičen, nepristranski in nediskriminatoren« odnos. Poziv je bil uperjen tako v potekajoče razprave o varnosti tehnologije Huawei kot tudi v siceršnji odnos Evrope do kitajskih podjetij. Več članic je namreč precej kritičnih do kitajskega prodora v Evropo z iniciativo nove svilne poti in formata sodelovanja 16 + 1 z enajstimi srednjeevropskimi in vzhodnoevropski državami.
Kako težko je najti pravo ravnotežje v teh odnosih, je razvidno tudi v nedavnem strateškem dokumentu evropske komisije o odnosih EU s Kitajsko. V njem poziva države k premisleku o kitajskih različnih vlogah partnerja, gospodarskega tekmeca in strateškega nasprotnika.
Da Evropa pri vprašanjih uporabe kitajske tehnologije v omrežjih 5G ne bi smela biti naivna, je menil nemški zunanji minister Heiko Maas. »Kitajska izvaja strateške interese tudi s pomočjo gospodarske politike,« je dejal šef nemške diplomacije. Podobno je menil tudi luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, češ da kitajsko delovanje v Evropi ni filantropsko.
Čeprav Wang ni skrival, da bosta Kitajska in Evropa imeli različne poglede na posamezna vprašanja, je dodal, da je tekmovanje med njima nekaj normalnega. »Verjamemo, da bo Evropa veliko pridobila od novih kitajskih reform in odpiranja,« je pristavil.
