Ko se je 12 slovenskih smučarjev skakalcev danes zjutraj odpravljalo na že tradicionalno pot z vlakom na finale svetovnega pokala v Planico, so na postaji v Ljubljani vzbudili precej več pozornosti kot v preteklih dveh letih. Mimoidoči, ki so hiteli v službe in šole, so najbolj zvedavo opazovali, ko sta Timi Zajc in Domen Prevc kot najmlajša slovenska reprezentanta na peron številka ena železniške postaje na ramenih prinesla Roberta Kranjca, ki je imel na rokavu trak z oznako kapetana. Sedemintridesetletni Kranjčan se je odločil, da bo v Planici sklenil svojo bogato kariero, po kar 30 letih v tem športu. Športni praznik v Planici bo imel tako še dodaten čustveni naboj, zlasti v soboto, ko bo opravil svoj zadnji polet v karieri.
Kranjec je odločitev o koncu sprejel že januarja
»Odločitev o koncu kariere je dozorela januarja, ko sem se mučil z bolečinami v hrbtu, ki so se vlekle že zelo dolgo. Nisem se več uvrščal v ekipo za tekme in začel sem ostajati doma. Ne predstavljam si, da bi šel še enkrat skozi te stvari, saj me je vse skupaj preveč izčrpavalo, predvsem psihično. Ko sem se odločil za konec, je bilo malo čudno, zdaj pa čutim veliko olajšanje,« je pojasnil Robi Kranjec, ki je bil lani v Planici na petkovi tekmi z desetim mestom najboljši Slovenec. Da se ne bo premislil glede slovesa, je pokazal že s tem, da je vse svoje kombinezone, razen tistega, s katerim bo tekmoval v Planici, podaril ali vrnil v klub Triglav Kranj.
Čeprav je svojo odločitev sprejel že januarja, to ne pomeni, da se je nehal truditi, ampak je vsak dan treniral enako zavzeto kot prej. Želi se posloviti z dolgimi poleti in dobrim rezultatom, kar pomeni skozi šnje kvalifikacije preboj na petkovo tekmo. Sanjsko bi bilo, če bi se uvrstil med četverico za sobotno tekmo ekip. Če ga ne bo v ekipi, bo poslovilni skok izvedel ob koncu prve serije. Znak z zastavico za zadnji skok v karieri mu bo dala hčerka Pika. Komu bo predal kapetanski trak reprezentance, se bo odločil v soboto. Prav tako se še ni odločil, kaj bo počel po koncu kariere. »Vzel si bom dva meseca časa. Odprt sem za vse možnosti in ni me strah preizkusiti kar koli drugega v življenju. Lahko da bom trener, če me bo veselilo, pa bom šel tudi barvat hiše,« je bil slikovit Kranjec.
Vikersund je za pet metrov manjši
Medtem ko je bil Timi Zajc lani zaradi mladosti še gledalec, tokrat nestrpno čaka, da bo prvič poletel v Planici ob zvokih planiške polke. Ker mu je na Norveškem na koncu zmanjkalo energije, je zadnje tri dni predvsem počival. Domen Prevc, ki je bil najbolj neučakan, kdaj bo speljal vlak, po uspehu v Vikersundu hodi po svetu z nasmehom do ušes. »Škoda, da bo sezone že konec. A moramo biti realni, ni bilo sezone prehitro konec, ampak sem jaz začel prepozno dobro skakati. Za Planico je moja edina želja, da bi užival v letenju. Vikersund mi je doslej ponudil večje užitke v letenju kot Planica,« je bil realen 19-letni Domen Prevc.
Njegov brat Peter Prevc je naredil primerjavo med svojim in Domnovim dosežkom na največji letalnici na svetu: »S tem, ko so v Vikersundu znižali hrbtišče, so izgubili nekaj metrov pri dolžini poletov. Domnovih 245,5 metra v poskusni seriji v soboto je maksimum za sedanjo velikost Vikersunda. Ker je letalnica vsaj pet metrov nižja, je njegov skok enakovreden mojemu svetovnemu rekordu 250 metrov v Vikersundu.«
