Na Otoku se govori o ustavni krizi. Zanjo mnogi obtožujejo predsednika poslanske zbornice Johna Bercowa, ker je prepovedal tretje glasovanje o dvakrat zavrnjenem sporazumu o izstopu iz EU na podlagi parlamentarnega pravila iz 17. stoletja, ki ne dovoljuje ponovnega glasovanja, če predlog ostane enak ali v bistvu enak, kot je bil. Desničarski mediji so Bercowa včeraj razglašali za brexitskega uničevalca, izdajalca in saboterja. Vladi in premierki Theresi May naj bi pripravil zasedo, s katero jo je presenetil, zmedel in v njej povzročil razdor.

Vlada naj bi se na včerajšnji seji dogovorila o tem, kako se odzvati na eksplozivno Bercowovo odločitev, in se uskladila o preložitvi brexita. Eden od ministrov je potem razkril, da na seji ni bilo jasnega dogovora, ali bo Mayeva EU zaprosila za kratko ali dolgo prestavitev datuma izstopa.

Velika Britanija bi potrebovala kratko, tako imenovano tehnično preložitev brexita za sprejem vrste zakonov v primeru, če bi poslanci potrdili ločitveni dogovor. Dolgo preložitev pa bi potrebovala, če bi dogovor spet zavrnili. Vsako preložitev brexita pa mora soglasno odobriti preostalih 27 članic EU. O tem se bo Mayeva jutri na vrhu EU pogovarjala z evropskimi kolegi.

Nepričakovana pomoč

Zdaj je jasno vsaj to, da poslanci ta teden ne bodo tretjič glasovali o sporazumu o izstopu iz EU, ki mu pravijo kar brexit Mayeve, oziroma na njem ne bodo glasovali, dokler ne pade odločitev o preložitvi brexita. Mayeva pa naj bi vseeno poskušala obiti prepoved tretjega glasovanja in naj bi ga zahtevala prihodnji teden oziroma po odločitvi o preložitvi brexita v soglasju s preostalimi članicami EU. Tako naj bi lahko trdila, da brexit ni več enak, ker vsebuje prestavitev uresničitve petdesetega člena lizbonske pogodbe o izstopu iz EU. Britanski minister za brexit Stephen Barclay je včeraj dejal, da bo premierka našla pot do novega glasovanja, če bo prepričala dovolj poslancev, da glasujejo za ločitveni dogovor.

Mayeva je dobila nepričakovano pomoč tudi od enega največjih kritikov njenega brexita, voditelja zagovornikov izstopa v konservativni stranki, poslanca Jacoba Rees-Mogga. Ta sicer trdi, da se še ni odločil, kaj bi naredil v primeru tretjega glasovanja, a je namignil, da je zanj sicer slab ločitveni sporazum pot do zakonitega izstopa iz EU, ki jo zagovarja, in pot, da se prepreči morebitni obstanek v EU.

Najprej samo kratka odložitev brexita?

Glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier pa je včeraj namignil, da bo EU ta teden verjetno privolila samo v kratko odložitev brexita. Po njegovem mnenju bi bilo za daljši odlog nujno nekaj novega, nov politični proces in jasen načrt, »da se ne bi vrnili v enak položaj, v katerem smo danes«… Britanska vlada in parlament se morata zelo hitro odločiti, kaj hoče Velika Britanija narediti.« Kljub temu da so britanski poslanci glasovali proti izstopu iz EU brez dogovora (trdemu brexitu), to še ne pomeni, da se ne bo zgodil, je dejal Barnier. Po njegovem mnenju bi zato morali vsi končati vse priprave na scenarij z nesporazumnim brexitom.

Večja verjetnost novega referenduma

Medtem je več upanja za zagovornike novega referenduma, ki bi predstavljal nekaj novega, in nov politični proces, o katerem je govoril Barnier. Vodja laburistov Jeremy Corbyn se je vendarle jasno postavil zanj, ko je skupaj z voditelji drugih opozicijskih strank podpisal skupno izjavo, v kateri so napisali, da je najboljša in najbolj demokratična pot naprej nov referendum, na katerem bi bil obstanek v EU ena od opcij. Drugi dve bi verjetno bili ločitveni sporazum in nesporazumi odhod.