Kompost je temno rjave barve, sipast, z vonjem po gozdni zemlji in je odličen za vsak vrt. Kompost pridobimo z naravnim razkrojem organskih snovi. To so ostanki hrane, zeleni odrez, povrtnine. Čeprav se morda zdi, da je kompostiranje težavno in komplicirano, je v resnici zelo enostaven naraven proces, ki je v naravi vsakodneven in se dogaja povsem brez človekovega vpliva. Če ste se kdaj sprehajali po gozdu, ste občutili kompost v najbolj naravnem okolju. Tako žive rastline, kot tudi tiste, ki vsakoletno odmrejo ob koncu sezone, zaužijejo živali vseh velikosti – od različnih sesalcev, ptic, črvov, insektov in mikroskopskih organizmov. Rezultat tega naravnega ciklusa je kompost, mešanica predelane ali nepredelane hrane, ki leži v gozdu in ustvarja bogat sladkoben vonj – humus.
Skrbna izbira prostora za kompostnik
S hišnim kompostiranjem se ukvarjamo z namenom, da bi sami poskrbeli za razkroj organskih odpadkov ter zemlji priskrbeli dodatek za rahljanje in vitaliziranje zemlje, kar je ključno za uspešno vrtnarjenje. Vsakdo lahko brez težav kompostira. Pravzaprav je nemogoče preprečiti, da organske snovi ne bi razpadle. Bistvo je povečati obseg domačega kompostiranja in čim bolj zmanjšati neprijetne učinke naravnega procesa, razpadanja odpadkov v naravi. Skrbno pridelan kompost je koristen, neurejeni kupi, polni gnile, pokvarjene hrane, ki razpada na deponijah, pa so škodljivi! Idealno je, da skrbno izberemo prostor za kompostiranje nekje v bližini vrta ali pa tako blizu, da ne bo težko odnesti ostankov s krožnika v kompostnik. Iskanje primernega prostora, kamor se odlaga predelan kompost, ne bo tako težka naloga, saj se hitro najde prostor nekje na zelenici ali v kotu vrta, kjer je najbolj prikladno za uporabo pridelanega komposta. Veliko je napisanega o kompostiranju, a to naj ne odvrne želje po začetku. Proces je zelo enostaven, rezultati pa naravnost čudoviti.
Navadno ali vroče kompostiranje
Vsak vrtnar se bo strinjal, da je kompost neprecenljiv. Prav na račun doma vzgojenega gnojila imamo na vrtu vsako leto bolj zdrava in rodovitna tla. Vendar je pri »kuhanju« komposta treba upoštevati nekaj pravil, tudi način kompostiranja. Zelo redki se lotijo vročega kompostiranja, ki je zagotovo eden od sedmih najuporabnejših načinov kompostiranja. Pri navadnem kompostiranju, znanem kot hladno kompostiranje, gre za sprotno dodajanje oziroma nalaganje različnih organskih materialov na kompostni kup. Kompost zaradi vseh procesov v njem zori zelo dolgo in je na voljo šele čez pol leta ali še pozneje. Pri vročem kompostiranju se čas zorenja občutno skrajša. Zaradi procesov, ki nastajajo pri hladnemu kompostiranju, je komposta na koncu bistveno manj in je ponavadi slabše kakovosti.
Po drugi strani je prednost vročega kompostiranja prav odlična kakovost komposta, večja je tudi količina končne mase, skrajša se čas zorenja. V času zorenja se uničijo semena in korenine plevela, vroče kompostiranje pa uniči tudi vse patogene organizme in bolezni rastlin. Seveda je treba za vroče kompostiranje zagotoviti ustrezne razmere. Poleg vzdrževanja visoke temperature kompostnega kupa (med 55 in 65 stopinjami Celzija) je treba ohranjati ustrezno razmerje med ogljikom in dušikom. Kompostni kup se ustvari naenkrat in je velik najmanj en kubični meter ter se ga redno obrača z namenom dovoda zraka in ohranjanja temperature.
Seveda je zaželeno, da je material čim bolj droben. Najbolje se obnese kompostiranje listja, slame, razrezanega sena v kombinaciji z živalskim gnojem. Poskrbimo tudi za ustrezno vlažnost materiala. Kot svetujejo v ljubljanskem Društvu za permakulturo Slovenije, kup prvič obrnemo četrti dan, nato obračamo vsak drugi dan. Pri obračanju gledamo, da hladen zunanji material postane notranjost kupa, z vročim notranjim materialom pa oblečemo hladen material ki je bil na obodu kompostnega kupa. Tako poskrbimo, da je ves material izpostavljen vročini in pospešeni razgradnji. Če upoštevamo ta navodila, se proces kompostiranje konča že v 18 dneh.
Kompostnik Gaja
Za pridobivanje kakovostnega komposta je pomembno, da se kompostira čim bolj pestre odpadke, tako iz skupine zelenih, kot rjavih snovi. »Za pridobivanje čim boljšega komposta vabimo k ogledu tabele, kjer so odpadki razdeljeni v dve skupini suhih in mokrih ter po vsebini prisotnega ogljika ter dušika,« so nam v pogovoru povedali strokovnjaki iz podjetja Eleon, ki so v svojo ponudbo vključili tudi kompostnike. »Nov model kompostnika GAJA ima nameščene ležaje, ki bistveno olajšajo vrtenje, zlasti, ko sta oba prekata napolnjena. Stojalo je v celoti iz nerjavnega jekla, kar poveča stabilnost in podaljša življenjsko dobo izdelka. Nadgradili smo tudi prezračevanje, da je ob vrtenju boljši pretok kisika in s tem razgradnja bioloških odpadkov še hitrejša.«
Kot zanimivost lahko omenimo, da izotermični hišni kompostnik GAJA, ki je namenjen predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost, prav zaradi doseganja temperatur nad 55 stopinj Celzija omogoča kompostiranje tudi toplotno obdelanih odpadkov, kot so kuhinjski ostanki hrane, jajčne lupine, citrusi, bananini olupki, manjši kosi mesa in rib ter manjše koščice. »Poleg tega kompost obogatimo s košeno travo, listjem, ostanki lončnic, naravnim kartonom, lesnim pepelom, žagovino, lesnimi peleti in drugimi odpadki, ki bodo pripomogli k bogatemu kompostu za revitalizacijo zemlje,« svetujejo pri omenjenem podjetju.
Kompostiranje seveda ni nič novega, to so počele že številne generacije pred nami. Za kateri način kompostiranja se bomo odločili, je bolj ali manj stvar osebne izbire, ki je odvisna od razpoložljivega prostora, časa in količine ter vrste naših biorazgradljivih odpadkov. Kompostiramo lahko na vrtu, s pomočjo deževnikov ali v posebnih zaprtih posodah različnih dimenzij.
