Domači prag je ogledalo urejenosti
S prenovo domačije je družina v stilu kmečke stavbne arhitekture prizidala zunanje preddverje (vestibul). Gre za pokrit prehodni prostor pred glavnim vhodom stare kmečke hiše, ki služi začasnemu zadrževanju gostov ali počitku po napornem delu na kmetiji. Vestibul je uporaben v vseh letnih časih, ob vročini, vetru ali nalivih ga (za)ščitijo macesnova drsna senčila, neobčutljiva tla iz hotaveljskega marmorja pa zagotavljajo enostavno vzdrževanje. Vhodni pozdrav nadgrajujejo cvetlični lonci z grmastimi marjeticami, plezajočimi dipladenijami ter rdečimi pelargonijami na oknih in balkonu.
Sodobno oblikovana zasaditev posnema tradicijo
Izhodišče za formiranje vrta predstavlja hiša z značilnim tridelnim alpskim tlorisom, velikim številom majhnih oken in strmo dvokapno streho. Načrtovano zasaditev tako sestavljajo tri območja z naravnimi materiali in ostro ločenimi teksturami: predvhodni skalnjak z zelenico, brežina z vodnim motivom in zasaditev v krožišču. V vsakem od njih najdemo veliko število trajnic, grmov, okrasnih trav, dišavnic, začimbnic in dreves povečini domorodnih vrst. Mlada generacija naslednikov je posebno mesto namenila slovenski lipi, ki velja za središče dogajanja, s svojo esenco in cvetovi pa se ponaša tudi z zdravilno močjo. Ob boku rastlinam ključno vlogo igra dekorativni kamen, ki poleg okrasne funkcije preprečuje izrast plevela, pokriva zemljo pred škodljivci, preprečuje čezmerno talno izhlapevanje ter ščiti korenine; poleti pred sušo, pozimi pred zmrzaljo.
Prednost kmetije so ljudje in njeno prijetno okolje
Izkaznica vsake kmetije je njena zunanja in notranja urejenost. Najsi gre za turistične ali kmetije z dopolnilno dejavnostjo, obiskovalci/kupci se bodo z veseljem vračali v prijetno, domače in urejeno podeželsko okolje. Spoštovanje do prednikov pokažimo z ohranitvijo arhitekturne zapuščine, ki jo s strokovnim pristopom nadgradimo za današnji čas. Zraven pa ponosno predstavimo življenje na kmetiji, sprejmimo goste pred urejenim pragom ali pod krošnjo lipe, pokažimo jim hlev, speljimo pot mimo dišečih zelišč in pomirjujoče vode, postrezimo hišne jedi in pripovedujmo o življenju prastarih dedov in babic.
Tekst: Špela Pavlič Kos, foto: Center za zunanjo ureditev
