V Krški vasi delavci zaključujejo še zadnja gradbena dela na novih, tudi do 2,5 metra visokih zidovih, ki naj bi vas varovali pred poplavami. Toda, kot opozarja brežiški župan Ivan Molan, če pride do tako visokih voda, kot so bile leta 2010, zidovi ne bodo prav nič pomagali, dokler ne bo poglobitve Save in Krke, saj bo voda tekla čez zidove. »V tem primeru bi lahko bilo še huje kot takrat, kajti če bo voda tekla čez zidove, se bojimo, da ne bo mogla odteči nazaj,« razmišlja Molan.
Toda v državnem podjetju Infra, ki je poleg infrastrukturnega dela pri gradnji hidroelektrarn zadolženo tudi za protipoplavne ukrepe v posavskih vaseh, zagotavljajo: »Ureditve so zasnovane tako, da omogočajo tok vode iz zaledja v reko Krko.« Po prvotnih načrtih naj bi bili zidovi še precej višji in bi pri marsikateri hiši segali celo preko oken, čemur pa so se prebivalci Krške vasi odločno uprli.
Gradnja protipoplavnih nasipov in zidov, ki se je začela konec leta 2017, sodi še v sklop gradnje HE Brežice. Pred visokimi vodami pa, kot kaže, še lep čas ne bodo varni tudi v Ločah, Mihalovcu, Termah Čatež. Poplavno varnost jim bo zagotovila šele gradnja hidroelektrarne (HE) Mokrice, še zadnje v verigi petih elektrarn na spodnji Savi.
Bodo rok gradnje HE Mokrice spet prestavili?
Zdaj je že jasno, da terminski načrt, ki je še veljal maja lani ob obisku tedanjega premierja Mira Cerarja, ne bo dosegljiv. Po njem bi se namreč morala glavnina gradbenih del začeti aprila letos, gradnjo pa bi končali poleti 2022. Pred slabim letom dni je še vse kazalo, da bo okoljevarstveno soglasje po kar treh letih pridobivanja vse potrebne dokumentacije izdano v kratkem. Toda ta okoljski dokument, brez katerega ni gradbenega dovoljenja in tudi ne poglabljanja Save in Krke, še vedno ni pravnomočen zaradi pritožbe enega od okoljevarstvenih društev. Z zadevo se trenutno ukvarja upravno sodišče. Molan pa se boji, da bi se postopek utegnil zavleči še za dodatno leto ali dve, kar pomeni, da bodo v Krški vasi in drugih poplavno ogroženih naseljih še vedno s strahom pričakovali vsako večje deževje. Mimogrede, poglobitev Save je pogoj tudi za gradnjo novega brežiškega mostu.
Medtem ko čakajo na odločitev sodišča, pa se preostali postopki v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) nadaljujejo. Tako je trenutno v izdelavi dokumentacija, potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, v teku so tudi razpisi za ključno opremo in gradbena dela.
Prvotni roki za gradnjo HE Mokrice oziroma celotne verige spodnjesavskih HE so bili postavljeni na leto 2016. Toda vlada je leta 2015 rok prestavila na letošnje leto. »Pred dvema letoma pa je bilo jasno, da se bo zadeva zavlekla, in novi rok je zdaj do leta 2022, kar pa je po moji oceni spet nedosegljivo, kajti če bi hoteli doseči ta rok, bi morali HE danes že graditi, pa nimamo še niti vseh potrebnih dovoljenj,« opozarja Molan. Mokriška hidroelektrarna naj bi na leto proizvedla 131 gigavatnih ur električne energije oziroma en odstotek elektrike, proizvedene v Sloveniji. Vrednost postavitve energetskega dela je 102 milijona evrov, infrastrukturni del pa je vreden 75 milijonov.
