Brežiška Komunala skupaj s štirimi partnerskimi podjetji konec meseca uradno zaključuje enoletni okoljevarstveni projekt Zeleno Posavje – za naravo in zdravje. A kot poudarja direktorica Komunale Jadranka Novoselc, je ključno, da se aktivnosti nemoteno izvajajo naprej. »S tem ne smemo nikoli prenehati. Ozaveščanje uporabnikov o zaščiti narave in varovanju okolja, ki je eno naših glavnih poslanstev, mora potekati ves čas,« pravi.
Prav to je bil tudi namen projekta, torej ozavestiti ljudi o ponovni uporabi stvari, pomenu pitja vode iz pipe, zmanjšanju količin zavržene hrane, pravilnem odlaganju odpadnega jedilnega olja ter kavne usedline. Po ocenah Novoselčeve so partnerska podjetja, poleg brežiške Komunale so sodelovali še krški Kostak, Komunala Sevnica, Komunala Radeče ter OKP Rogaška Slatina, s številnimi aktivnostmi ozavestila okoli 70.000 Posavcev. Projekt, vreden 135.000 evrov, sta finančno podprla tudi Republika Slovenija in evropski sklad za regionalni razvoj.
Šola zavrže 12 ton hrane na leto
Zakladnica uporabnih stvari so poimenovali akcijo za ponovno uporabo predmetov. V enem letu je tako lastnika zamenjalo okoli 15.000 različnih še uporabnih stvari, kar po izračunih Komunale pomeni okoli sedem ton manj odloženih odpadkov. Kar 75 odstotkov stvari, ki jih zavržemo, je namreč mogoče reciklirati, pravi Novoselčeva. V sklopu aktivnosti Zdravo – bolj zdravo – voda iz pipe so poleg aktivnega ozaveščanja o zdravi pitni vodi sodelujočim podjetjem razdelili več kot 400 vrčev za vodo ter v občinah Krško, Bistrica ob Sotli in Radeče postavili tri pitnike.
Do zanimivih ugotovitev pa so prišli pri ugotavljanju količin zavržene hrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih, gostinskih objektih in gospodinjstvih. Dvodnevno tehtanje zavržene hrane na petnajstih osnovnih šolah in v dveh gostilnah je pokazalo, da Posavje ne izstopa iz nezavidljivega slovenskega povprečja. Posavske šole in vrtci dnevno zavržejo od 10 do 40 odstotkov pripravljene hrane oziroma 12 ton letno na šolo.
»Naš namen ni bil kritizirati posamezne šole, ampak da ozavestijo problem, se lotijo njegovega reševanja, se pogovarjajo z otroki in starši ter na koncu zmanjšajo količino zavržene hrane,« pravi Novoselčeva.
Ena zanimivejših aktivnosti v sklopu projekta je bila tudi ločeno zbiranje kavne usedline v sedmih brežiških gostinskih lokalih. Po podatkih Komunale so v slabem letu zbrali kar 22 ton te uporabne surovine, ki pa največkrat konča med mešanimi komunalnimi odpadki ali v kanalizaciji namesto na biološkem odpadu.
Zakaj na kavni usedlini ne smejo gojiti šampinjonov
»Že v začetku samega projekta smo imeli celo vrsto idej, kaj početi s kavno usedlino. Znani so namreč primeri iz Nizozemske, Velike Britanije, Irske, Srbije, kjer usedlino uspešno uporabljajo kot bio kompost, bio gorivo ali pa na njej gojijo gobe, kar pa pri nas za zdaj ni mogoče, saj zakonodaja tega ne dovoljuje. Večkrat smo že bili na ministrstvu in se pogovarjali o potrebni zakonski spremembi. Ne bomo odnehali. Eden od naših ciljev je namreč, da čim več odpadkov postane surovina,« dodaja Novoselčeva.
Med najodmevnejšimi projekti v občini pa je bilo po besedah Novoselčeve ločeno zbiranje odpadnega olja. V Brežicah in Krškem so namestili šest uličnih zbiralnikov za olje, brežiškim šolarjem pa so razdelili posode za zbiranje olja na domovih. Tako so zbrali 3,5 tone oziroma 4000 litrov odpadnega jedilnega olja. »Če zgolj liter tega olja pride v podtalnico, lahko obremeni milijon litrov pitne vode. Tako smo pomembno pripomogli k ohranitvi naše pitne vode,« dodaja Novoselčeva. To je bil tudi povod za naslednji projekt, ki ga vodi Komunala Sevnica in v okviru katerega napovedujejo postavitev še desetih zbiralnikov odpadnega jedilnega olja v brežiški občini.
Komunala se v kratkem loteva tudi projekta Krožna kultura v naših rokah, pri katerem bodo ločeno zbirali tetrapak embalažo od mleka in sokov, pri čemer bi se radi povezali s podjetji, javnimi ustanovami, morda tudi gospodinjstvi. »Gre za predelavo tetrapak embalaže v toaletni papir in robčke, kar za zdaj delajo zgolj v tujini. Toda občanom želimo ponuditi tudi to možnost.«
