Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je šoli Grm Novo mesto - Center biotehnike in turizma za pet let predala v uporabo skoraj sto hektarjev gozda pri Jurki vasi, kjer bodo lahko dijaki in študentje pridobivali veščine sečnje, spravila lesa, gojitvenih, varstvenih in drugih del v gozdu.

»S podpisom te pogodbe smo zakoličili sodelovanje do leta 2023, nakar se lahko pogodba obnovi,« pravi glavni direktor SiDG Zlatko Ficko.

»Podpis pogodbe je velikega pomena za šolo, saj nam ponuja možnost kakovostnega izobraževanja tako v programih nacionalne poklicne kvalifikacije kot pri naših rednih izobraževalnih programih,« pravi direktor šole Tone Hrovat. »Prav je, da vsak naš dijak v tem programu poseka vsaj pet 'ta pravih' smrek, pri čemer je treba narediti vse – od samega žaganja in podiranja do spravila. Zadnji dve leti takšnega učnega gozda nismo imeli.« Kot dodaja, je eden njihov ciljev tudi razvoj v smeri predelave lesa, dijake želijo namreč spodbuditi, da bi se s tem ukvarjali tudi doma, če imajo možnost. »Morda se lotijo celo postavitve kakšnih lesenih poslopij, kar se je na podeželju v preteklosti vedno dogajalo,« dodaja.

Za praktično izobraževanje bodočih gozdarjev

Izobraževalne programe na Grmu obiskuje 1200 dijakov in študentov, od tega okoli 300 v skupnih programih gozdarstva in kmetijstva, poleg tega vsako leto program nacionalne poklicne kvalifikacije za sečnjo in spravilo lesa pri njih opravi še 30 do 50 kandidatov. Dijaki in študentje se bodo tako v gozdu praktično usposabljali in hkrati skrbeli zanj.

Po Fickovih besedah je obseg sečnje odvisen od gozdnogospodarskih načrtov, ki se sicer pripravljajo za desetletno obdobje. Družba bo les prodala po tržni ceni, del izkupička pa namenila tudi šoli. »Koliko denarja bi lahko dobila šola, je ta trenutek težko reči. A glede na podobne primere bi se lahko na teh 100 hektarjih posekalo okoli 1000 do 1200 kubikov lesa, povprečna cena po kubiku pa je okoli 60 evrov,« je pojasnil Ficko. Po Hrovatovih besedah naj bi šola dobila 15 evrov po kubičnem metru lesa.

»Gozd je blizu Novega mesta in je lahko dostopen, kar smo si tudi želeli. Poleg tega bi lahko služil tudi za raziskovalne namene, saj so v njem izjemna rastišča. Lahko bi bil reprezentativen gozd za celotno državo. Taka rastišča in gozdovi so redki celo v Evropi,« je dejal Hrovat. Kot dodaja Ficko, s to potezo omogočajo novomeški šoli, da še naprej izobražuje kadre s področij gozdarstva, lesarstva, naravovarstva, ki jih po vsej Sloveniji primanjkuje. Pred nekaj meseci je SiDG podobno pogodbo podpisala s srednjo gozdarsko in lesarsko šolo v Postojni, lani pa z lesarsko šolo v Mariboru.

V nove učilnice že jeseni

Podpis pogodbe je sicer »padel« v čas, ko šola odpravlja posledice požara, ki je pustošil po njenih poslopjih pred slabim mesecem. Zagorelo je na enem od delovnih strojev, požar pa se je hitro razširil. Ogenj je uničil tisoč kvadratnih metrov učnih in skladiščnih prostorov ter petsto kvadratnih metrov hladilnice, med drugim je uničen laboratorij, ki so ga nedavno posodobili s pomočjo evropskih sredstev in vanj vložili okoli pol milijona evrov, pa učilnice za predelavo sadja, cvetličarstvo, pletarstvo, žganjekuho, pasterizacijo. Po ocenah vodstva šole je skupno za 2,2 milijona evrov škode. Na srečo v stavbi, kjer so bile shranjene tudi plinske jeklenke in gorivo, ni bilo več nikogar. Le kakšno uro prej so se v eni od učilnic dijakinje pripravljale na cvetličarsko tekmovanje. Projekti za nov montažni objekt so že v izdelavi, v njem bo poleg laboratorijev, hladilnic in sodobnih učilnic dovolj prostora tudi za večjo učilnico za predelavo mleka ter večjo mesarsko delavnico. Po Hrovatovih besedah naj bi v nove prostore stopili že letošnjo jesen.