Ko je konservativna premierka Theresa May poslance prepričevala, naj glasujejo za njen brexit, jih ni strašila samo z nesporazumnim brexitom in preklicem brexita, ampak tudi z evropskimi volitvami. Po dveh hudih porazih njenega brexita in po glasovanju poslancev za podaljšanje petdesetega člena so ji prav prišle tudi evropske volitve. Poslance je namreč pozvala, naj v tretjem poskusu (prihodnji teden, pred 20. marcem) ali glasujejo za njen brexit in se pripravijo na kratko tehnično preložitev brexita (ta je potrebna, da bi vso zakonodajo, potrebno za brexit, spravili pod streho v parlamentu, če bi v tretje sprejeli njen brexit) ali pa tvegajo veliko daljšo preložitev, zaradi katere bi morali – tako Mayeva – tudi v Veliki Britaniji imeti evropske volitve. »Mislim, da to ne bi bilo prav,« je dejala Mayeva.
Zona obliva tudi nasprotnike brexita
Po drugi strani tudi nasprotnike brexita in EU obliva zona – zaradi velike verjetnosti, da bo Veliko Britanijo v novem evropskem parlamentu, ki bo prvič zasedal 1. julija, namesto enega zastopalo kar 73 farageev. Nekdanji vodja UKIP (Neodvisne stranke Združenega kraljestva, ki jo je ustanovila skupina desničarskih bogatašev, da bi Britanijo spravila iz EU) Nigel Farage kljub akutni evrofobiji sedi v evropskem parlamentu že od leta 1999, da bi, kot trdi, proti EU rovaril od znotraj. Od nedavnega kot član brexitske stranke, ki jo je ustanovil, ko je zapustil UKIP.
UKIP, ki doma nima niti enega poslanca, je bila več kot presenetljiva zmagovalka evropskih volitev v Veliki Britaniji leta 2014, na katerih je osvojila 24 od 73 britanskih sedežev v evropskem parlamentu. To je bila prva velika potrditev naraščajoče evroskeptičnosti otoških volilcev. Farage, ki pravi, da je britanski politični razred kriv »brexitske veleizdaje«, trdi, da se že nekaj časa pripravlja na evropske volitve. Zadnje, česar si v Bruslju želijo, pa je, da bi se v novem evropskem parlamentu pojavilo 73 farageev namesto sedanjega enega. Zaradi jeze probrexitskih Otočanov, ki menijo, da je bila EU v pogajanjih z Veliko Britanijo nasilna in da je evropski parlament sodeloval v protibrexitski sabotaži, ima ta strah kar relane temelje.
Dva scenarija in številna pravniška mnenja
Če bi brexit preložili samo do 30. junija, Velika Britanija ne bi sodelovala na evropskih volitvah. V primeru daljše odložitve pa bo najbrž morala. Tega ne pravi samo Mayeva, ampak tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Končno besedo o tem utegne imeti sodišče. Po mnenju nemškega parlamenta EU Britaniji ne more odobriti podaljšanja petdesetega člena po koncu maja, če ta ne bo sodelovala na evropskih volitvah. Pravna služba evropskega parlamenta pa naj bi ocenila, da bi bil nov evropski parlament zakonit tudi v primeru, če Velika Britanija ne bi sodelovala na volitvah. Britansko ministrstvo za brexit ocenjuje, da bodo v primeru daljše preložitve brexita morali sodelovati na evropskih volitvah. Nekateri pravniki v Veliki Britaniji pa menijo, da bi državo lahko začasno zastopali domači poslanci, kot so Romunijo in Bolgarijo do prvih evropskih volitev, ki sta se jih lahko udeležili.
Stari novi začasni evroposlanci
Nekateri trdijo, da bi lahko sedanjim britanskim evroposlancem podaljšali mandat do konca preložitve brexita. Britanska odvetnica na evropskem sodišču Eleonor Sharpston je tvitnila, da bi lahko ostali v evropskem parlamentu kot dodatni začasni člani do konca brexitskega procesa. Britanska neudeležba na evropskih volitvah po njenem ni nepremostljiva ovira za podaljšanje petdesetega člena: »Ob politični volji za daljšo preložitev petdesetega člena bi lahko našli tudi pravno rešitev glede evropskih volitev.« Najti jo je menda mogoče tudi v samem petdesetem členu. »Sedanje britanske evroposlance bi lahko vključili v dogovor o prehodnem obdobju,« pravi profesorica Catherine Bernard, ki na univerzi v Cambridgeu predava zakonodajo EU.
