Predlog zakona je vlada poslala v državni zbor in predlaga obravnavo po nujnem zakonodajnem postopku.
Vlada se tako pripravlja na brexit brez dogovora z 29. marcem. Britanski poslanci so sicer v četrtek z veliko večino podprli preložitev brexita in novo glasovanje o ločitvenem sporazumu, ki so ga že dvakrat zavrnili. A s preložitvijo bodo morale soglašati tudi druge članice. To naj bi bila ena glavnih tem vrha EU prihodnji teden v Bruslju.
Namen predlaganega zakona je ohraniti pravice iz naslova socialnega zavarovanja, dostopa do trga dela, čezmejnega izvajanja storitev, vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in pravice do družinskih prejemkov in štipendij v obdobju do 31. decembra 2020. Po tem obdobju pa se predvideva vzpostavitev trajnejše rešitve, so danes sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Predlog zakona določa prehodno obdobje po brexitu
»S predlaganimi spremembami želimo slovenskim državljanom v Združenem kraljestvu in njihovim državljanom pri nas zagotoviti ohranitev pravic, kot je npr. pokojninska doba, doba, ki je osnova za nadomestilo za primer brezposelnosti, nadomestila iz naslova starševskega varstva idr.,« pojasnjujejo.
Poudarjajo pa, da je za britanske državljane za dostop do nekaterih pravic predvidena recipročnost, kar pomeni, da se posamična pravica zagotovi le, v kolikor imajo primerljivo pravico v Veliki Britaniji tudi slovenski državljani.
Predlog zakona določa tudi prehodno obdobje po brexitu, v katerem bodo lahko Britanci še naprej zakonito prebivali v Sloveniji na podlagi dovoljenj, ki so jim bila izdana kot državljanom EU. Zakon jim bo omogočil pridobitev dovoljenja za prebivanje, kakršna se v obliki biometričnih izkaznic izdajajo državljanom tretjih držav, omogočilo pa se jim bo tudi, da pridobijo status rezidenta za daljši čas.
Zakon bo za Britance prav tako uredil pravice turističnega bivanja v Sloveniji do 90 dni, če bodo v Slovenijo prišli pred datumom izstopa iz unije. Če pa pred brexitom ne bodo imeli veljavnega potrdila o prijavi prebivanja oziroma dovoljenja za prebivanje, v Slovenijo pa bodo vstopili po izstopu Združenega kraljestva iz EU, pa bodo glede njihovega vstopa, bivanja in zapustitve veljale določbe zakona o tujcih, ki veljajo za državljane držav, ki niso članice Evropskega gospodarskega prostora, so še sporočili iz Ukoma.
Evropski voditelji želijo od Londona pojasnila glede odloga brexita
Evropski voditelji so danes pozvali London k več jasnosti, preden bodo odločali, ali bodo podprli preložitev izstopa Velike Britanije iz Evropske unije, do česar naj bi prišlo čez dva tedna. Čeprav so britanski poslanci v četrtek potrdili preložitev brexita, morajo preložitev potrditi tudi voditelji ostalih članic.
»Zelo jasno je, da morajo naslednji koraki, naslednji predlogi, kako nadaljevati, priti iz Velike Britanije,« je danes dejal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert.
Iz urada francoskega predsednika Emmanuela Macrona pa so sporočili, da če bodo britanski poslanci trenutni ločitveni sporazum spet zavrnili, morajo predstaviti jasen in alternativen načrt, drugače bo moralo Združeno kraljestvo zapustiti EU brez dogovora.
Irski zunanji minister Simon Coveney pa je ob obisku Pariza ocenil, da bi vsi najraje videli, da bi britanski parlament sprejel ločitveni sporazum in da bi lahko brexit preložili le za kratek čas. »Mislim, da večina evropskih voditeljev ne zagovarja daljšega podaljška,« je dodal.
Britanski poslanci so v četrtek podprli preložitev brexita in novo glasovanje o ločitvenem sporazumu, ki so ga sicer že dvakrat zavrnili. Če bo parlament do 20. marca potrdil ločitveni sporazum, bo britanska vlada zaprosila EU za enkratno preložitev brexita do 30. junija. Če tega ne bodo storili, bo morala na vrhu EU, ki se začne 21. marca, podati jasen razlog za preložitev in koliko časa bo trajala.
Ob tem je vlada opozorila, da bi kakršnakoli preložitev brexita po 30. juniju zahtevala, da na Otoku organizirajo evropske volitve, ki bodo maja.
V Evropski komisiji so po podpori preložitvi brexita v britanskem parlamentu ponovili, da odobritev prošnje za odlog terja soglasje sedemindvajseterice ter da jo bo obravnaval vrh unije, pri čemer bo prioriteta potreba po zagotovitvi delovanja institucij EU ter pri čemer bodo upoštevali razloge za in trajanje morebitne preložitve.
