Čeprav je konservativna premierka Theresa May samo v parlamentu več kot stokrat zatrdila, da bo Britanija zapustila Evropsko unijo na brexitski datum, 29. marca, je bilo ključno današnje zadnje glasovanje v poslanski zbornici o njenem predlogu, da vlada od EU zahteva podaljšanje petdesetega člena oziroma odložitev brexita. Zanj je glasovalo 412 proti 202 poslancema. Vsekakor zanimivo, da je proti glasoval njen minister za brexit.
Vrnitev dvakrat poraženega premierkinega brexita?
Izid tega glasovanja pomeni, da Britanija ne bo EU zapustila 29. marca, če se prej ne bi zgodilo kaj tako dramatičnega, da bi jo morala, če na primer EU ne bi privolila v odložitev brexita, kar je malo verjetno. Mayeva naj bi zahtevala trimesečno odložitev brexita do 30. junija (da Britaniji ne bi bilo treba sodelovati na evropskih volitvah), če bi poslanci prihodnji teden podprli njen brexitski sporazum.
Današnja nova epizoda brexitske drame se je začela s potrditvijo tega, da bo premierka kljub dvema hudima porazoma svojega brexita preverila, ali velja pregovor, da gre v tretje rado. Njen finančni minister Philip Hammond, ki nikoli ne more skriti, da je proti brexitu, se je zjutraj pojavil v televizijskih studiih in trdil, da obstaja jasen dokaz, da se povečuje podpora brexitu Therese May. Res? Sredi januarja je bil njen brexit poražen z 230, v sredo s 149 glasovi večine. To sta bila največji in četrti največji poraz vlade v zgodovini. Hammonda ni impresioniralo niti to, da je poslanska zbornica v sredo zvečer dvakrat glasovala tudi proti nesporazumnemu brexitu: noče ga ne v danih ne kakršnih koli okoliščinah. »Reči ne nesporazumnemu brexitu ne odgovarja na vprašanje, kako bomo izvedli brexit, ker naš zakon avtomatično prinaša nesporazumni odhod,« je dejal minister in dodal, da v igri ostajajo nesporazumni brexit, brexit Mayeve in preklic brexita.
Mayeva še vedno straši
Mayeva pravi oziroma na nov način straši poslance, da bo, če ne bodo podprli njenega brexita (glasovanje pričakujejo v ponedeljek ali torek prihodnji teden, da bi Mayeva konec tedna, na vrhu EU, zahtevala podaljšanje petdesetega člena), od EU zahtevala veliko daljšo odložitev. Še vedno tudi pravi, da bi zavrnitev njenega brexita utegnila prinesti preklic petdesetega člena oziroma preklic brexita. Opozarja tudi, da bi odložitev brexita za več kot tri mesece škodila zaupanju v demokracijo in da bi to pomenilo, da bi se morala Britanija udeležiti evropskih volitev. Tretje glasovanje o brexitu Mayeve je morda račun brez krčmarja, saj v parlamentu ne dovolijo ponavljanja glasovanja o istem predlogu. To pomeni, da bo morala Mayeva nekaj v njem spremeniti ali nekaj dodati. Tega ne more narediti brez sodelovanje EU.
Tudi govorjenje o odložitvi brexita je še račun brez krčmarja, saj mora vanj soglasno privoliti vseh preostalih 27 članic EU. Če EU ne bi hotela privoliti v odložitev brexita, kar je sicer malo verjetno, bi Britanija po črki britanskega brexitskega zakona EU zapustila brez sporazuma 29. marca. To je nekaj, česar si želijo brexitarji v konservativni stranki, ne pa britanska vlada in EU. »Evropska zgodovina je prepredena s trenutki, ko so se dogajale reči, ki jih ni nihče želel. V Londonu se res morajo spraviti skupaj in nam povedati, kaj želijo narediti. Samo na podlagi tega se lahko pogovarjamo o možnem podaljšanju in drugih ukrepih, ki jih moramo sprejeti,« je Londonu sporočil podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans. EU navija za dolgo, do dveletno odložitev brexita.
Hud poraz novega referenduma
Najbolj presenetljiv je bil izid glasovanja o novem brexitskem referendum. Zanj je glasovalo samo 85 poslancev, proti pa jih je bilo 334. Zgodilo se je zato, ker je vodstvo laburistične stranke od svojih poslancev zahtevalo, da se vzdržijo glasovanja, rekoč, da to ni bil pravi dan za glasovanje o novem referendumu, čeprav je ta del laburistične brexitske politike. Mnogi vodjo laburistov Jeremyja Corbyna obtožujejo, da je skriti brexitar. Sam trdi, da se mora konservativna vlada Therese May sprijazniti s tem, da sta tako brexit Mayeve kot nesporazumni brexit pokojna in pokopana ter da je nujen dogovor o mehkem brexitu. S to zahtevo bi lažje uspel, če nocoj poslanska zbornica ne bi glasovala proti laburističnemu predlogu o tem, da bi se odločili za drugačen pristop k brexitu. Poražen je bil s 318 proti 302 glasovoma.
V evropski komisiji so po podpori preložitvi brexita v britanskem parlamentu ponovili, da odobritev prošnje za odlog terja soglasje sedemindvajseterice in da jo bo obravnaval vrh Unije, pri čemer bo prioriteta potreba po zagotovitvi delovanja institucij EU. Glavni pogajalec Unije o brexitu Michel Barnier pa je tvitnil, da je miren, da spoštuje britanske parlamentarne postopke in da je odločen braniti interese EU ter zgraditi ambiciozne prihodnje odnose med EU in Združenim kraljestvom, takoj ko bo to mogoče.
