Ob dramatičnem bobnanju je na tisoče mladih pet pred dvanajsto včeraj preplavilo največji trg v središču glavnega mesta, da bi se zavzeli za podnebno pravičnost, to je pravico do dostojnega življenja na čistem planetu za vse ljudi.
»Tu smo, ker moramo biti tu. Tu smo, ker je treba spremeniti sistem. Tu smo, ker nam jemljejo našo prihodnost,« je protestnike nagovorila Reja Debevc. »Starejše generacije premalo naredijo za okolje,« jo je dopolnil eden najmlajših aktivistov gibanja Mladi za podnebno pravičnost, ki je organiziralo tako imenovani podnebni štrajk, Voranc Bricelj.
Podpora starejših ni razvodenila boja
Med mladimi obrazi na Kongresnem trgu včeraj ni bilo veliko odraslih, toda učitelji in starši so po pripovedovanju protestnikov njihova prizadevanja podprli. »Mladi, ki jim je mar, ne potrebujejo spodbude s strani šole, vendar pa so jih na nekaterih šolah učitelji, ki so v protestu videli dobro priložnost za angažma, zelo spodbudili, tudi s predstavitvami problematike v razredih,« je povedala članica gibanja Lena Penšek. To, da so mlade podprle starejše generacije, ki jim protestniki sicer očitajo, da so že pošteno zavozile naš planet, po oceni Penškove ni razvodenilo njihovega boja. »K protestu so bili vabljeni vsi, ki se zavedajo nujnosti ukrepanja proti podnebnim spremembam. Ne mislimo, da so to samo mladi,« je pojasnila.
Na slovensko vlado so protestniki naslovili pet konkretnih zahtev, ki so jih po pohodu skozi mesto predali premierju Marjanu Šarcu in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu. Na prvo mesto so postavili omejitev globalnega segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija. Kot nujno štejejo tudi ozelenitev proračuna, ki naj se začne z zeleno davčno reformo, ukinitvijo okolju škodljivih subvencij in povečanjem nepovratnih spodbud za zelene naložbe. TEŠ in premogovnik Velenje je treba zapreti do leta 2030, vendar pa je ob tem treba poskrbeti tudi za delavce.
Mladi zahtevajo tudi pospešen prehod na čim bolj lokalno in večinoma rastlinsko prehrano ter ukrepe za sonaravno kmetijstvo. Konkretno to pomeni predvsem preusmeritev subvencij iz živinoreje v trajnostno poljedelstvo do konca leta 2025, ukinitev industrijske živinoreje v Sloveniji do leta 2030 in obdavčitev živil glede na njihov okoljski odtis. Do leta 2040 je treba zmanjšati tudi emisije v prometu, in sicer za 40 odstotkov glede na leto 2005, so prepričani protestniki.
Ali bodo protesti vsak petek, se še ne ve
Poleg Ljubljane so mladi podnebni štrajk včeraj organizirali še v Mariboru, Kopru, Novem mestu, Ormožu, Ravnah na Koroškem, Slovenskih Konjicah in Kamniku, skupno pa se jih je po podatkih organizatorjev na ulicah in trgih zbralo okoli dvanajst tisoč. Ti so se pridružili sovrstnikom iz več kot sto drugih držav sveta, ki so včeraj pripravili več kot 2000 tovrstnih demonstracij.
Ali se bodo protesti odslej nadaljevali vsak petek, kot jih pred švedskim parlamentom uprizarja Greta Thunberg, ki je navdihnila globalno gibanje, slovenski organizatorji še ne vedo. »Upamo, da bo ta protest sprožil tako velike premike v glavah, da bomo lahko nadaljevali na drugačen način kot s protesti,« pravi Penškova, ki hkrati obljublja, da bo gibanje Mladi za podnebno pravičnost delovalo še naprej, vse dokler bo treba. Premier Šarec je mladim včeraj ponudil sodelovanje pri oblikovanju bodoče podnebne politike države.
