V majhni dvorani lokala Pritličje je bilo približno 40 stopinj; na nizkem odru je z resnobnimi izrazi sedelo osem mladih in nemo zrlo v prisotne novinarje, fotoreporterje in snemalce. »Položaj je resen in zahteva takojšnje ukrepanje,« so sporočali njihovi obrazi. Tišino na dogodku, s katerim je gibanje Mladi za podnebno pravičnost napovedalo jutrišnji Podnebni štrajk, slovensko različico mladinskih protestov za trajnostno naravnan odnos do planeta in korenite spremembe v energetskih in okoljskih politikah, je na neki točki zmotil le zmedeni medklic novinarke nacionalne televizije: »Ali lahko že začnemo?«
Pripravili so časovno kapsulo
V resnici se je ta nenavadna novinarska konferenca takrat že skoraj končala. »Namesto za odgovarjanje na vaša vprašanja je bil danes čas za molk,« so po dogodku pojasnili organizatorji. »Pripravili smo vam časovno kapsulo: skupaj smo odpotovali v prihodnost, ki nas čaka, če molk nadaljujemo.« To je prihodnost segretega ozračja, uničujočih klimatskih sprememb, s tem pa vse bolj nevzdržnih življenjskih razmer, ki jih bodo izkusile prihajajoče generacije – in tem ni vseeno. Čas pa se izteka.
Zato se bodo jutri na Kongresnem trgu pet minut pred dvanajsto uro zbrali mladi, ki bodo protestno zapustili šolske klopi in zahtevali takojšnje razogljičenje Slovenije, pa ukrepe za zmanjšanje porabe energije v skladu z omejitvijo rasti globalne temperature, prehod na nizkoogljične vire energije ter dostopen, učinkovit in zelen javni prevoz, a tudi spodbujanje trajnostne, okolju in ljudem prijazne potrošnje. Tako se bodo pridružili valu podnebnih protestov, ki so v zadnjih mesecih zajeli velik del sveta po zgledu švedske najstnice Grete Thunberg, ki je začela avgusta lani ob petkih – namesto da bi hodila v šolo – protestirati pred švedskim parlamentom in zahtevati zmanjšanje ogljikovih izpustov. S tem je postala navdih mladim od Avstralije do Kolumbije in številnih evropskih držav. Protesti, ki so od politike zahtevali takojšnje ukrepanje proti globalnemu segrevanju, so že decembra lani zajeli več kot tristo mest po svetu, prav jutri pa naj bi se v največjih tovrstnih demonstracijah doslej na ulice in trge podali mladi v več kot 80 državah. »Vlade, multinacionalke in drugi na pozicijah moči nam s svojimi preteklimi in sedanjimi odločitvami odrekajo dostojno življenje v prihodnosti,« so prepričani.
Katastrofalno poročilo Združenih narodov
In težko bi rekli, da se motijo: prav včeraj so namreč Združeni narodi predstavili poročilo Globalni okoljski pregled (GEO), ki ga je 250 znanstvenikov iz 70 držav pripravljalo kar šest let. V njem so med drugim ugotovili, da sta »onesnaženje in okoljska škoda, ki ju je povzročil človek, kriva za četrtino vseh prezgodnjih smrti in bolezni na svetu« in da izpusti smrtonosnega smoga, kemikalije, ki onesnažujejo pitno vodo, ter vse hitrejše uničevanje ekosistemov, ki so ključni za preživetje več milijard ljudi, že dosegajo epidemične razsežnosti. Samo zaradi onesnaženega zraka naj bi denimo umrlo med šest in sedem milijonov ljudi na leto.
