Pet do dvanajstih, ko se je protest uradno pričel, je bilo na Kongresnem trgu v Ljubljani zbranih že več tisoč ljudi. Osnovnošolci, srednješolci, študentje, mladi, družine in predstavniki vseh generacij so z napisi na transparentih »Brez kisika živeti me ne mika«, »Sprememba sistema, ne podnebja« in »Smrt kapitalu, svoboda planetu« vztrajali pri takojšnjih spremembah.
To je šele začetek
»Ko sem se začela bolj izobraževati o okoljskih tematikah, sem hitro ugotovila, da to, kar počnemo posamezniki, niti približno ni dovolj in da potrebujemo sistemske rešitve,« je za Dnevnik povedala 21-letna Marta Šporin, sicer članica gibanja in dodala: »Naredili bomo vse, kar bo potrebno, da se nas sliši! Že, če pogledamo, koliko nas je danes zbranih tukaj in po Sloveniji - če to ne premakne nikogar, ne vem kaj jih bo premaknilo.« Protestni shodi so se sicer zvrstili še v Mariboru, Kopru, Novem mestu, Ormožu, Slovenskih Konjicah, Ravnah na Koroškem in Kamniku. Po ocenah prisotnih na protestu v Mariboru se je tam zbralo okrog petsto, morda tisoč posameznikov, po ocenah prisotnih v Kopru pa okrog sedemsto. V ostalih mestih skupaj se je po ocenah gibanja zbralo še nekaj manj kot dva tisoč posameznikov.
»To je šele začetek našega gibanja in s tem protestom se naša iniciativa ne zaključi,« je ponovila Marta in pozvala vse željne sodelovanja, da se gibanju Mladi za podnebno pravičnost pridružijo in samoorganizirajo podobne dogodke tudi v svojih mestih. Kot je pojasnila, v ozkem organizacijskem krogu trenutno deluje približno 250 mladih, ki so pripravljeni k spremembam prispevati več. Prav tako član gibanja 29-letni Primož Turnšek je pojasnil, da sicer vsak posameznik sam lahko nekaj ukrene, da bi preprečil okoljsko katastrofo, vendar »ko pogledamo, kdo ima največji vpliv v družbi, so to korporacije, velika podjetja in drugi akterji – naše spremembe ne bodo imele vpliva, če se ne spremenijo njihovi posli in aktivnosti.« Dodal je, da se v gibanju zavedajo, da bo pot do sprememb zelo težka. »Verjetno se še ne zavedamo, kaj vse bo treba storiti, po drugi strani pa vem, da imamo vsi skupaj dovolj znanja in dovolj tehnologij, da spremenimo načine, po katerih trenutno deluje družba.«
Ekosistem je več kot egosistem
Kot so nam še zaupali člani gibanja Mladi za podnebno pravičnost, so se danes nekatere ljubljanske srednje šole shoda udeležile kolektivno, iz nekaterih so prišli celotni posamezni razredi. Skupina dijakov z Gimnazije Poljane, ki so na transparentu nosili sporočilo »Ekosistem je več kot egosistem,« je povedala, da je na protestu prisotnih več kot polovica dijakov z njihove gimnazije. »Svet bi se moral bolj ukvarjati z okoljem, ne le s profitom, tudi kapitalisti bi se morali ukvarjati s posledicami svojih dejanj in s tem, kar se bo zgodilo z njihovimi zanamci,« je transparent pojasnil 15-letni Tibor Remškar.
Na Kongresnem trgu, ki je bil napolnjen do zadnjega kotička, se je zvrstilo nekaj govorov mladih aktivistov, nastopil je tudi Andrej Rozman Roza. »Kradete nam našo prihodnost in prihodnost naših otrok, ker vam je mar za naslednje volitve, ne za naša življenja,« je med govorom poudarila članica gibanja Reja Debevc. Govori so bili pospremljeni z glasnimi ploski in vzkliki prisotnih, glasbo ter zvoki bobna. Nato se je množica s Kongresnega trga sprehodila do Prešernovega trga, po Čopovi ulici do Slovenske, po kateri so se podali pred parlament do Trga Republike, kjer se je okrog dveh protest zaključil, nekaj predstavnikov gibanja pa je tudi osebno predalo že izražene zahteve predsedniku vlade Marjanu Šarcu. Kot so sporočili predstavniki gibanja, od srečanja s predsednikom vlade ne pričakujejo veliko. Pričakujejo pa, da bo vlada z današnjim dnem začela jemati gibanje in podnebje resno sicer, kot pravijo, bodo »vztrajali, dokler se to ne zgodi«.
Zahteve so oblikovali v nekaj konkretnih ukrepov, za katere pravijo, da so »izvedljivi tukaj in zdaj«. Ti vključujejo spodbujanje kolektivnih praks, kot so elektrarne v skupnostni lasti, stanovanjske zadruge in skupnostni vrtovi, zeleno davčno reformo, prehod v krožno in brezogljično gospodarstvo ter ukinitev okolju škodljivih subvencij. Zahtevajo tudi pravičen načrt zaprtja Teša in Premogovnika Velenje najkasneje do leta 2030, ki bi ga izvedli tudi z ustanovitvijo sklada za pravični prehod, financiranega iz evropskih sredstev in sredstev, zbranih z višjimi okoljskimi in ogljičnimi davki podjetij. Med ukrepi je tudi pospešen prehod na polnovredno in čim bolj lokalno kmetijstvo ter 40-odstotno znižanje izpustov v prometu do leta 2040.
Sicer so se množice danes zbrale na mestnih trgih in pred parlamenti v več kot dva tisoč krajih v vsaj 120 državah, eden nam najbolj oddaljenih se je zgodil tudi pred preiskovalno postajo in opazovalnico na Antarktiki. Ne le v Sloveniji, tudi drugod protestne množice sporočajo, da danes ne gre za edinstven dogodek, ki ga bomo kmalu pozabili, ampak začetek vztrajanja pri sistemskih spremembah, ki bodo oblikovale pravičnejšo družbo.
