»Slaba tekma zame. Kljub vsem okoliščinam pred prvenstvom sem si obetal več. Predvsem na strelišču sem pričakoval več zadetih tarč. Ta tekma je bila priložnost, a le če bi zadel vse tarče,« je bil Jakov Fak razočaran tudi po najdaljši preizkušnji svetovnega prvenstva v Östersundu. Zgolj 42. mesto, v turbulentnih vetrovnih razmerah in sneženju je zgrešil štiri od dvajsetih tarč, je daleč od želja svetovnega prvaka v tej disciplini izpred sedmih let v Ruhpoldingu. Razočaranje v slovenskem taboru je bilo še toliko večje tudi ob petih zgrešenih tarčah Klemna Bauerja (46. mesto), ki je bil sicer v smučini minuto hitrejši od Faka. Zanimivo, da sta bila oba med najhitrejšimi sedmimi strelci tekme, kar pa za disciplino z minutnim kazenskim pribitkom ni posebna vrlina. Izmed slovenske četverice je bil le Rok Tršan (55.) z 18 zadetki po strelski plati najbližje najboljšim, a tekaško to zimo ni na nivoju nekdanjega tekaškega prvaka.
Kljub spremenljivim razmeram se nihče ne more izgovarjati na smolo z vremenom. Fak je bil v smučini v času Bolgara Vladimira Ilijeva, ki je presenetljivo osvojil srebrno kolajno. Bauer je bil na progi v podobnem času kot svetovni prvak Nemec Arnd Peiffer. Fak je priznal, da mu tekaško ni šlo. »Upal sem vsaj na dobro streljanje, a mi je malo ponagajal veter, zadnje streljanje stoje pa se mi je ponesrečilo. Po takšni tekmi se naučiš spoštovati prejšnje dosežke. Že pred prvenstvom sem vedel, da imam na najkrajših razdaljah največ možnosti. Dvajset kilometrov zahteva priprave brez zdravstvenih težav pred prvenstvom, kot sem jih imel. To se je tokrat potrdilo. No, vsaj v nedeljo imam še eno priložnost,« je edina dobra novica po slabem večeru pri Faku zbudila še nekaj upanja. Kot 26. po dosežkih na prvenstvu se je uvrstil na nedeljsko parado trideseterice najboljših skupinskega starta, Bauer pa kot prva rezerva upa na odpoved enega z začasnega seznama uvrščenih.
Razmere so bile prave skandinavske, zimske. Klemen Bauer v zahtevnih pogojih vedno rad tekmuje, saj po njegovem takrat polovica tekmecev obupuje, a tokrat je bilo ekstremno tudi zanj. »Vesel sem, da sem v cilju. To je bil izziv za glavo in telo. Za takšno tekmo je treba imeti rad ta šport. Nisem se predal, a z doseženim nisem zadovoljen.« Glavni trener Uroš Velepec je slabemu dnevu le pritrdil. Ni imel opravičil. »Niso pokazali tistega, kar znajo. Jakova lahko razumemo, da najdaljše razdalje ne zmore. Zdaj imamo pred sabo še dve štafetni tekmi in moramo dvigniti glave,« Velepec upa, da bo zaključek prinesel nekaj več optimizma. Danes bo na tekmi mešanih parov, ki je prvič na sporedu svetovnih prvenstev, stavil na par Polona Klemenčič in Miha Dovžan. Gorjan je bil dvajsetkilometrski preizkušnji 71.
Najstarejša disciplina je, kot se je že velikokrat zgodilo, prinesla slavo biatloncev iz druge vrste. »Zame je zmaga velika stvar. Doslej sploh nikoli nisem bil na zmagovalnem odru v tej disciplini. In tudi prvič sem zadel vseh dvajset tarč. Zelo sem vesel odličnega streljanja. Star sem 31 let, nastopil sem na številnih dvajsetkah in velikokrat sem zgrešil prav na zadnjem streljanju. Navdušen sem. Naredil sem najbolje, kot sem mogel,« je bil navdušen Arnd Peiffer, ki je imel že naslov svetovnega prvaka na pol krajši razdalji izpred osmih let in zlato olimpijsko kolajno v isti disciplini iz pretekle zime. Z eno zgrešeno tarčo je veliko presenečenje, kar se v tej disciplini za odlične strelce skoraj redno dogaja, pripravil Bolgar Vladimir Iliev, bron pa je osvojil starejši od bratov Boe, Tarjei. Naslov svetovnega prvaka za Nemčijo je vedno dober tudi za biatlon na splošno. Veliko pokroviteljev prihaja prav z nemškega območja.
