Če pustimo ob strani kemični učinek tablet na žensko telo, delno kastracijo moškega. S kontracepcijo je ženska začela obvladati moškega, ga nadzorovati. S tem je pridobila več moči, ki lahko izhaja tudi iz prafrustracije. Po drugi strani pa moški trenutno nima več nobenega vzvoda za nadzor ali obrambo. Enostavno ne ve več, kako ustaviti ženske.
Pa vendar celoten davek na koncu plača ženska?In tega se sploh ne zaveda. Verjamem, da še vedno nosi v sebi val starodavne frustracije; žensko, ki je bila vedno potlačena, odrinjena. A danes v isti sapi govorijo, da ni več pravih moških.
Ker ste že na začetku omenili emancipacijo. Kakšne posledice je pustila na njenem telesu?Ženska je prek enakopravnosti začela vstopati v moške vode. Želi pokazati in uveljaviti svojo moč, kar pa se nenazadnje odraža tudi na njenem telesu.
Na kakšen način?V posel, ki ga opravljam danes, sem vstopil pred 25 leti. In že v začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja mi je bilo kot terapevtu zanimivo dejstvo, da imajo ženske tako pogoste težave z ramenskim obročem. Tukaj ne govorimo o primerih, ko so težave nastopile zaradi težkega fizičnega dela. In prav takrat mi je dalo misliti in me na neki način tudi motiviralo, da sem začel raziskovati, od kod pri ženskah ta tipično moška težava. S poglabljanjem v širšo sliko sem zaznal več hormonskih sprememb, vedno več težav z neplodnostjo v zdravem telesu… Seveda bodo ginekologi znali podati svoje mnenje. Sam vse te spremembe pripisujem ženski bojevitosti, ko vstopa v moške vode. Morda prav zato tudi pogosto svetujem svojim strankam, naj ostanejo na svojem področju, naj tekmujejo in se dokazujejo v svojem ženskem svetu. Kajti ko rineš v drugo okolje, se moraš spremeniti, saj nenazadnje tekmuješ v drugi kategoriji.
Pa vendar imamo veliko uspešnih žensk tudi na moškem področju. Kaj pomeni to za partnerski odnos?Ženska želi dominirati in moški pogosto postanejo le njena senca. Zadnja leta vidimo populacije, ko moški išče starejšo žensko. S tem išče izkušeno partnerko oziroma ima potrebo, da ga nekdo vodi in odloča namesto njega.
Smo tudi mame degradirale svoje sinove?Moški dobiva močan vpliv ženske energije praktično od rojstva, v vrtcih, šolah… Posledično ne more razviti svoje prave moške strani.
Zato partnerski odnosi trpijo?Vloge so pogosto zamenjane. Prav tako pogosto pozabimo, kje so prioritete, ne znamo več uživati v trenutku. Ko naredimo nekaj lepega, se enostavno ne znamo več nagraditi. Ko nas vprašajo, kako si, odgovarjamo, kaj delamo ta hip.
Je to morda razlog, da vse pogosteje pomoč iščemo v duhovnosti, instantnih oblikah pomoči, da bi se v skupini somišljenikov ponovno počutili dobro?Zagotovo. Ljudje iščejo duhovnost, ki so jo izgubili v religiji. Življenje je lagodno, ni več toliko trpljenja. Nekoč je bila kapelica ob vsaki poti, na vsakem hribu, saj je bilo ljudem težko. Danes iščemo nekaj več, kot ste že dejali, instantno pomoč, da bi se v neki skupini spet počutili lepo in svobodno.
Tudi v ajurvedi, ki je na neki način zaznamovala vašo terapevtsko pot?Ajurveda je s svojimi večtisočletnimi znanji neprecenljive vrednosti, ki človeka spremlja v vseh njegovih pojavnih oblikah in ga uči, da doseže sožitje s samim seboj in z okoljem. Zahodni svet jemlje od nje predvsem tisto, kar mu ustreza. Sama ajurveda predvideva tudi polarnost med moškim in žensko; celo neguje žensko energijo v moškem telesu. Znano je, da si Indijci z barvico pobarvajo noht mezinca, da pokažejo, kako znajo negovati žensko energijo v sebi. A kot rečeno, zahod to prevzema čisto po svoje. Išče, kar je fino: masaže, sprostitev in dobro hrano. Želi si, a ne zna prevzeti popolnega duhovnega sveta in načina razmišljanja, jemlje le material. Sam se ga trudim osvojiti, vendar sem prav tako pod vplivom okolja, v katerem živim, in to mi ne dopušča sprejemanja sistema v njegovi popolnosti.
Sami ste znanje ajurvede osvajali v Keralu, indijski zibelki ajurvede. Pridobljena znanja še vedno dopolnjujete z rednimi stiki z ajurvedskimi zdravilci in z izjemno aktivnimi raziskovanji.Med izvajanjem masaž sem prišel do spoznanja, da z dobesedno drsanjem po rami ne bom prišel do izvora bolečine. Želel sem poiskati izvor in če sem ga hotel razumeti, sem se moral poglobiti v človeka. To je bilo vodilo, motivacija za vse študije in izobraževanja v tujini. Kot rečeno, ajurvedo sem najprej spoznal v Italiji, pozneje v Indiji. Odgovore dobiš povsod. Mi je pa zanimivo, ko opazujem ljudi, ki bežijo v indijske ašrame, da bi se znebili težav. Te lahko rešiš tudi v Strunjanu ali na Šmarni gori. Enostavno iti moraš globoko vase.
Pa vendar je to lažje reči kot narediti.Seveda je treba znati. Veliko ljudi, ki pridejo k meni na terapijo, pričakuje, da bom jaz izpeljal njihovo spremembo. Od mene pa bodo dobili le vzvod, morda nasvet, vendar spremembe izvajajo sami.
Katera so najpogostejša stanja, ki jih obravnavate?Zagotovo posledice prekomernega stresa, izgorelosti, pri čemer bi rad izpostavil nekaj: vsi pravijo, da preveč delajo, nihče pa se ne vpraša, zakaj. Smo namreč mojstri metanja krivde na drugega, ne pa vpogleda vase. Pri prekomernem delu gre za potrebo po dokazovanju, po iskanju varnosti. Varnosti pa ni nikoli dovolj. In ko pregoriš, želiš samo mir. In kdaj ga zares dobiš? Ko umreš! Zato pravim, da lahko mir dobiš le takrat, ko počneš stvari, ki te veselijo in na nek način izpolnjujejo. Mi pa si ustvarjamo pritiske in hrepenenja, ki so neskončna.
Smo potemtakem že čisto »zafurana« družba?(smeh) Ne želimo biti. Enostavno se ne znamo poveseliti in uživati v danem trenutku. Vedno rinemo v prihodnost, kar povzroča nemir in tesnobo. Vsi iščemo garancijo, čeprav je ni. Življenje je vedno dualnost; če ne veš, kaj je grdo, ne veš, kaj je lepo. Sodobna družba pa si želi, da ji je vselej lepo, ne želi potrpeti in prav zato so čakalne vrste pri psihoterapevtih vedno daljše.
Tudi pri vas?Tudi pri meni. Seveda so težave bolj ali manj enake; vedno bolj se stopnjuje problematika izgorelosti in tudi osamljenosti, ki vleče za seboj ostale čustvene težave. Vse večja je potreba po bližini, dotiku. Pri meni stranka dobi celostno terapijo: od psihoterapije do manipulacije hrbtenice, ajurvedske diagnostike, bioenergije, terapevtske masaže, intuitivni duhovni vpogled… Od tod izhaja največ. Sebe tako predam osebi, ki je seveda odprta za ta način dela. Je pa res, da so ljudje zaprte narave in da pri nekaterih traja dalj, da jih pripeljem do cilja.
Ob masaži, ki jo izvajate, stranka dobesedno doživi preporod. Pa ne le v smislu odpravljanja bolečin.S celostno obravnavo poskušam priti do izvora problema. Ponavadi sama takšna masaža povzroči »nevihto« v telesu, ki dvigne »smeti« v zrak in kar je treba, pomete stran. Zato so odzivi na moje terapije lahko zelo različni. Res pa je, da univerzalne terapije pri meni ne boste dobili. Ko pride nekdo k meni z goro problemov, želi tisoč in en nasvet. Prvo, kar bo dobil, bo nasvet, da si vsak dan vzame 45 minut zase. Nekateri so razočarani, saj pričakujejo kup prehranskih nasvetov, telovadbo. Vendar že moj prvi nasvet – 45 minut na dan zase – le redko kdo uspe izvajati en teden. Terapija je za marsikoga boleč proces, predvsem, ko gre za iskreno soočanje s seboj.
Obstaja morda univerzalen nasvet za srečno življenje?Sreča je stanje sedanjega trenutka in hvaležnosti za vse dobro in ljubeče, kar čutimo v sebi ta trenutek.
